sreda, 25. maj 2016

Uredništvu revije ZARJA:  POJASNILO


Čestitamo uredništvu tudi nam ljube revije ZARJA za odpiranje usodno pomembnih tem, kot so minevanje, umiranje in smrt. Za detabuizacijo smrti je čuteče napisan prispevek vaše novinarke Urške Krišelj Grubar v minuli številki Zarje pod naslovom Kjer je človek najboljše zdravilo za človeka naredil veliko! S hvaležnostjo smo brali besede o poslednjih dneh umirajoče gospe iz sobe številka 2 v hiši Ljubhospica na Hradeckega 20, ki jo je do lani upravljalo Slovensko društvo hospic s svojimi strokovnimi delavkami in mnogimi izšolanimi prostovoljci. 
In prav zato se oglašamo s svojim pojasnilom: ker javnost še vedno enači delo novega zavoda Ljubhospic s Slovenskim društvom hospic, meneč, da gre za eno in isto dejavnost. Kar našemu društvu povzroča ne le moralno, temveč tudi finančno škodo. Zato dovolite, da raz-ločimo in razmejimo delovanje novega zavoda in delo našega društva, ki ima že 21 letno tradicijo in je bila hiša hospica samo njegov najmanjši in najmlajši program. 
Naj na kratko povzamemo našo zgodbo: Lansko leto smo obvestili strokovno in širšo javnost, da brez sistemskega financiranja s strani države program Hiša hospica ne bo preživel in da moramo zaradi finančne stiske začasno ustaviti sprejem bolnikov in s tem tudi program Hiša hospica.  Ministrstvo za zdravje se je pred letom dni skupaj z MZDDSZ  obvezalo, da bodo pripravili ustrezen program s koncesijo v jeseni leta 2015. Programa še vedno ni, koncesija ni razpisana! Mestna občina Ljubljana je v tem času prodala hišo na Hradeckega 20 Javnemu zavodu (ki pa ima močno komercialno dejavnost, kar nas še posebej skrbi!) Lekara Ljubljana. Ustanovljen je bil zavod Ljubhospic, ki je začel v bivši Hiši hospic s podobno dejavnostjo, ki smo ho opravljali pri Slovenskem društvu hospic. Kar odpira kup vprašanj, zastavljamo le ključna:   
--Zakaj Lekarna Ljubljana ni podprla delovanje Slovenskega društva hospic, neprofitnega in humanitarnega društva, ki si je v slovenskem prostoru s svojim dolgoletnim delom in  plemenitim poslanstvom pridobilo ugled in podporo tako strokovne kot širše javnosti?  
-- Zakaj je Lekarna Ljubljana potrebovala in ustanovila svoj zavod za izvajanje hospic dejavnosti, ki že enaindvajset let poteka v okviru Slovenskega društva hospic?  
Temeljni kamen novoustanovljenega zavoda Ljubhospic sloni  na laži. Z njo je direktor javnega zavoda – ponovno poudarjamo, da ta opravlja tudi pomembno komercialno dejavnost! --  g. Marjan Sedej prepričal mestne svetnike MOL, da so glasovali za ustanovitev novega zavoda Lekare Ljubljana. Lagal je, da je prostovoljec Slovenskega društva hospic in da ima vse informacije o delovanju društva. Čemu na sejo mestnega sveta ni bil povabljen  noben predstavnik našega društva, da bi zadevo lahko pojasnili??? Nismo imeli možnosti zanikati neresnic, za katere smo izvedeli, ko so bile po tonskem posnetku povzete v časopisnih člankih.  
Druga neresnica je prišla iz ust župana, g. Zorana Jankoviča, ko je mestnim svetnikom zatrdil, da gre pri naših opozorilih o nestrokovnem in neetičnem delovanju  ge. Tatjane Finkove, bivše predsednice Slovenskega društva hospic in vodje Hiše hospica na Hradeckega 20,  zgolj za obračunavanje med bivšim in sedanjim vodstvom. Take izjave niso le neetične, temveč tudi  neodgovorno do uporabnikov storitev hiše hospica, za katere nas upravičeno skrbi.

Prav tako nas skrbi, ker je g. Sedej (doktor znanosti od leta 2003, ko mu je ta naziv podelila Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede!) čez noč postal samooklicani strokovnjak za razvoj paliative v slovenskem prostoru. Kot kupec hiše hospica in ustanovitelj zavoda Ljubhospic, v katerem je ponovno direktorica odstavljena bivša vodja Tatjana Fink, ni odreagiral na opozorila članic upravnega odbora Slovenskega društva hospic. Te so ga obiskale, da bi mu razložile resnost situacije in morebitno ogroženost bolnikov v programu, ki ga vodi in izvaja ga. Fink, na kar so nas opozorile tudi nekatere strokovne službe, s katerimi smo sodelovali. Kako g. Sedej razume naše upravičene strokovne in etične skrbi, govori njegova pripomba, ki mi jo je izrekel: Da na prevzem hiše hospica  gleda kot na nogometno tekmo in da so prvi polčas dobili. 
Naslednja velika laž je, da je Lekarna Ljubljana  donirala Slovenskemu društvu hospic 30 000 €. Med Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana in Slovenskim društvom hospic je bil sklenjen dogovor o skupni vrednosti pohištva, ki smo ga pustili v hiši na Hradetskega  20. Ko je Lekarna Ljubljana hišo kupila, dogovorjenega zneska ni hotela plačati. Od nas so zahtevali, da podpišemo donacijsko pogodbo. Zahtevali so hkrati  podpis še enega dokumenta, v katerem Slovensko društvo hospic priznava strokovnost zaposlenih v zavodu Ljubhospic, kar sem ostro zavrnila.  
Prav tako ni res, da ne želimo sodelovati.. V vsem času od prevzema hiše hospica ni g. Sedej upošteval niti enega našega opozorila, ki je vzrok za našo zadržanosti do sodelovanja. Nimamo sogovornika na področju stroke, ne vemo, kakšna so njihova etična in strokovna merila, kakšen je strokovni nadzor dela v hiši. Naše izkušnje z g.  Fink v preteklosti niso dobre, na kar smo opozorili in še opozarjamo.  
Zaradi povedanega nas besede o delovanju novega zavoda Ljubhospic ne prepričajo. Nobeno nepošteno sredstvo in na lažeh tlakovana pot do cilja ne upravičujejo doseganja tega cilja! To je temeljna etična zapoved, ki je bila pri prevzemu hiše hospica grobo kršena.  Gre za  -- z eno besedo povedano – zlorabo. Zlorabljeno je ime in dejavnost humanitarnega Slovenskega društva hospic! Ostajamo tudi brez več donacij, saj jih Ljubhospic pridobiva na račun našega minulega dela in ne svojega, ki se šele začenja. Naše društvo je najprej finančno izčrpala bivša vodja Hiše hospica na Hradeckega 20 tudi s tem, ko je samovoljno ukinila plačevanje storitev za uporabnike – bilo je enako plačilu storitev v domovih za ostarele --, zdaj ne moremo izpluti iz negativnih številk, ker ne dobivamo dovolj donacij za svoje delo. 
Čudovita je naša zgodba o razvoju paliativne oskrbe v Sloveniji. 21 let sočutnega spremljanja umirajočih in njihovih svojcev,  17 taborov za žalujoče otroke, blizu 3000 uporabnikov in 15.000 ur prostovoljnega dela letno, jasni etični in strokovni standardi, detabuizacija smrti v slovenskem prostoru. Slovensko društvo hospic s sedežem  v Ljubljani, na Gosposvetski 9, je v 21. letih razvilo mrežo območnih odborov po celi Sloveniji. Območni odbor Maribor letos praznuje 20 let delovanja, območni odbor Celje  bo ta jubilej praznoval čez tri leta, v Murski Soboti smo lani praznovali 10, toliko je delujoč tudi odbor v Novem mestu .Prihodnje leto bomo  20 let praznovali v območnem  odboru Velenje, 15 na Gorenjskem  in 10 let v Slovenj Gradcu.  S pomočjo Ministrstva za delo , družino in socialne zadeve, ki nas spremlja in podpira, smo z novimi strokovnimi delavci letos mrežo razširili še na območni odbor Severne Primorske, v ustanavljanju pa sta še dva odbora;  za Notranjsko-kraško regijo ter območni odbor Obala in Istra.  Velika mreža in regijsko delovanje nam omogočata, da se približamo ljudem in njihovim potrebam v njihovem domačem okolju. S tem pomembno prispevamo k zagotavljanju pravic prebivalcev urbanih in ruralnih okolij do enakosti in dostopnosti pri zagotavljanju tovrstne oskrbe. Slovensko društvo hospic ima svoj območni odbor tudi v Ljubljani, na Gerbičevi 57.  
Največji privilegij je, če lahko umreš doma. Vsi ljudje žal nimajo te možnosti, zato se  je naštetim strokovnim programom Slovenskega društva hospic  pred šestimi leti pridružil program Hiša hospica. Slovensko društvo hospic je ta program pet let razvijalo in izvajalo v hiši,  ki jo je mestna občina Ljubljana v dogovoru z društvom zgradila za namen hospic oskrbe.  Zemljišče je bilo namreč donirano v humanitarne namene. Danes je hiša v lasti Lekare Ljubljana in vanjo sprejemajo le bolnike iz občine Ljubljana oz. iz tistih občin, kjer ima Lekarna Ljubljana svoje poslovalnice. Tudi to je etično sporno, saj kaže na pogojevanje, nevredno spremljanja umirajočih iz vseh slovenskih občin, mar ne? 
In zdaj še povabilo Slovenskega društva hospic za odprto srce in darujoče roke. Donacije, ki jih za spremljanje umirajočih na domu širom Slovenije, pa za naš zaradi financ ogrožen program dela z žalujočimi otroki na taboru LEVJESRČNI,  resnično potrebujemo, pošljite na: 

Slovensko društvo hospic
Gosposvetska 9
1000 Ljubljana 
TRR: SI56 0510 0801 0047 155

Iz srca hvala,
predsednica Slovenskega društva hospic
Renata Roban