ponedeljek, 30. maj 2016

Jože Ciuha DOLGA POT, Ljubljana, maja 2016


Jožetovi knjigi spominjanj na pot

Čemur gosenica pravi konec življenja, modri imenujejo metulj. Kitajski pregovor 

»Vse človekovo dostojanstvo je v misli: vse dostojanstvo misli je v spominu. Človek je duh samo zaradi spomina: človek samo zaradi zvestobe. Varuj se človek, da ne boš pozabil spominjati se!«

Tako je napisal francoski filozof André Comte-Sponville v imenitni knjigi Mala razprava o velikih vrlinah. In tako je verjel Jože Ciuha. Zato je slikal svoje spomine, zato je o njih pisal pesmi, zato je napisal odlično knjigo Kronika sedmih pozab (2005). In zato je pisal spominjanja, dokler je zmogla njegova roka, potem pa je spomine narekoval sinu Petru. Do konca ni pozabil spominjati se. Še pod zaprtimi vekami, ki se niso več zmogle dvigniti, je gledal svoje demone, ki jih ni nikoli pozabil.

Pričujoča Jožetova knjiga je kot krpanka, le da spomini ne tečejo v linearnem času, slike ne sledijo druga drugi, podobe spominov se nizajo ciklično. To je čas, ki ga živijo modri, tisti, ki vedo, da je v zdaj preteklost in prihodnost, sami pa so na spirali, ki teče iz kroga v krog, višje ali pa nižje, odvisno od perspektive, s katero je zaznamovan naš pogled v določenem trenutku.

Jože je videl veliko. S telesnimi in duhovnimi očmi. Čeprav je sam rad govoril, da nima dobrega spomina, zato pa piše, da ne bi pozabil, je njegov spomin globok. Najgloblji pri izviru. Kot je naslov knjige Alenke Rebule, z uroki kliče Jože v isto smer: Globine, ki so nas rodile. Zato toliko piše o otroštvu, nepozabni Abi, bratu in sestri, mami, atu, pa stricih in tetah že v Kroniki sedmih pozab, in tudi v pričujočih spominjanjih ga vedno znova potegne v ta temen tolmun magičnega, skrivnostnega.  V strahove iz otroških dni in zanimive dogodivščine. K ikonografiji, ki ga je kreirala, k sanjam in domišljiji, ki so bile njegove čipke na srajci bivanja.

Drugi neizbrisen pečat na njegovo dušo je udarila druga svetovna vojna. Umiranja tovarišev, ki jih je gledal in nikoli več pozabil. A tudi veselje ob osvoboditvi, ko je z »mušketirji« prišel v osvobojeno Ljubljano in so po radiu Kričač sporočili, da je naše mesto svobodno. Nepozabno doživetje je to veličastje zmage! Zato je v reminiscencah na sodobni čas in slovensko politiko, ki ga je povsem razočarala, tako odločno spregovoril o spravi na svojski način. Brezkompromisno raz-ločuje tiste, ki so bili na strani osvoboditeljev, in one, ki so sodelovali z okupatorjem. Tu ni kaj debatirati, stvari so jasne. Partizanska epopeja je najpomembnejši upor slovenskega naroda in njene luči ne more ugasniti nikakršno ideološko sprenevedanje. Pika!

Ganljivo je Jožetovo občutenje in zavezanost prijateljstvom iz vojnih dni. Največ spominjanj je posvetil prijatelju, občutljivemu pesniku Jožetu Šmitu, enemu od mušketirjev, ki so razglasili svobodno Ljubljano. Prav zaradi te prijateljske povezanosti so še toliko strašnejše smrti tovarišev, najbolj tista, ko je prijatelj izdihnil skorajda v njegovem naročju. Gotovo je ta prizor nesel pod vekami tja čez, kjer utripajo metulji naše večne zavesti …

Kaj bi Jože brez žensk! Od otroške zaljubljenosti, mladostnega razdevičenja, strastne ljubezni s komisarko, obžalovanja, da je prva žena odšla, in nežnih spominov na drugo, do konca predano mu Palčico, lahko slutimo paleto drgeta teles in potapljanja v ženska vodovja z radovednostjo, hudomušnostjo in iluzijo svobodnosti, ki da je njen gospodar on in nihče drug.

Knjiga Jožetovih spominjanj je dragocena. Z njo nam je podaril svojega duha v steklenici z druge obale. Slikovita in iskrena pričevanja za zanamce, da bodo vedeli, kar je zapisano v Svetem pismu in vemo tisti, ki smo bili poslednje ure ob Jožetu in zares z njim: Ljubezen je močnejša kakor smrt.

Ker ljubezen nikoli ne mine.

                                                                           Manca



V Ljubljani, 17. marca 2016



 Danes, 30. maja 2016, je ob 19. uri je klubu Maximarketa zatvoritev razstave in predstavitev te dragocene knjige spominov svetovljana in velike osebnosti JOŽETA CIUHE. Tole pa je MALA spremna beseda v knjigo VELIKEGA ŽIVLJENJA.