ponedeljek, 18. januar 2016

Jan Cvitkovič o smrti


Režiser Jan Cvitkovič je izjemno zanimiv ustvarjalec, zame eden najbolj vznemirljivih od njegovega filma Arheo naprej. Ker je to film brez besed, o prasnovi in prostorih tišine, iz katere smo prišli in v katero se bomo vrnili po smrti. 

V reviji OUTSIDER (št. 4, letnik 1), eni najboljših na slovenskem časopisnem trgu, so naredili z njim intervju pod naslovom Človek je lačna žival. Na vprašanje Mateja Mljača, katera faza potovanja mu je bliže: smrt življenja ali življenje smrti, je odgovoril: "Mislim, da je za vsakega človeka najpomembnejši del življenja prav smrt. Šele ko se nehaš bati smrti, ko se sprijazniš z njo, lahko normalno prenašaš življenje. Na žalost zahodnjaki tabuiziramo smrt in se je zato bojimo. Mislim, da bi že v osnovni šoli morali poučevati predmet Smrt. Otroci bi se morali soočiti s smrtnostjo in jo dojeti kot sestavni del svojih življenj. Vsak dan se v bistvu pripravljamo na smrt. Z vsakim dotikom svojega otroka smo bližje smrti. Smrt je hkrati nov začetek. Tako kot rojstvo, ki ga v nasprotju s smrtjo častimo in se ga veselimo. Zakaj se potem ne veselimo smrti, ki je logična posledica rojstva?
M.M.: Ker z mrtvimi ne znamo ali pa se bojimo komunicirati?
J.C.: Z mrtvimi in še nerojenimi komuniciramo neprestano. Živi ljudje smo le vmesnik med še ne rojenimi in mrtvimi. Smo del enotne energije, ki se pretaka in kroži okrog iste osi univerzalnega bistva.

To je le kratek odlomek vsebinsko bogatega intervjuja, intervju je le eden izmed mnogih prispevkov v številki Outsider, ki so jo posvetili FANTAZIJI in posebej dobro osvetlili najrazličnejše prostore našega bivanja. Jan Cvitković govori o tistih, ki "se jih lahko dotaknemo le skozi svet emocij in globokega potapljanja v našo podzavest." Navdihujoče branje!