četrtek, 13. avgust 2015

PIANISTOV DOTIK

MIRT KOMEL

Tako sta nekaj  časa ležala drug poleg drugega, med njima praznina, ki sta jo polnila z besedami, da bi se izognila DOTIKU, ki sta si ga oba želela. “Zakaj se ne uležeš poleg mene … prostora je za oba … obljubljam ti, da se te ne bom dotikal … če sama ne boš tako hotela,” ji je govoril, ona pa je dolg, mučen trenutek molčala, nato pa mu odgovorila: “Raje ne, kajti če ležem poleg tebe, te bom morala poljubiti.” Najprej so ga njene besede tako presenetile, da je nekaj časa premleval njihov pomen, nato pa jo je naravnost vprašal, zakaj se ne bi hotela poljubiti, če si tudi sama tega želi, dobil pa je odgovor, ki ga je povsem povozil: ”To bi bilo, kot da bi se dotaknila oceana.”

To je odlomek iz romanesknega prvenca Mirta Komela (1980) PIANISTOV DOTIK, ki me je prevzel. Ne spomnim se slovenskega romana, ki bi se mi zdel bolj svetovljanski v temi in slogu, kot je ta. Mirno bi verjela, da gre za prevod kakšnega ameriškega pisatelja. A to ni tisto, kar me je tako prevzelo. Ganila me je atmosfera neizrečenega, me očaralo pisanje o glasbi, me pritegnile številne teme, ki se ob  branju odpirajo (odnos mama:sin, pedagoški eros, kritika akademske scene, predvsem pa telo, telo, in koža, kot bi rekel moj ljubljeni filozof, sicer arhitekt po poklicu, Juhani Pallasmaa, OČI KOŽE vidijo). Knjigo je vredno počasi in z užitkom in s kožo brati in začutiti, kaj vse nam pripoveduje pisatelj, v katerem domuje veliko svetov. Storite to! Tule je še kratka predstavitev založbe Goga, ki oriše vsebino:

Gabrijel Goldman je po imenu in usodi sumljivo podoben znamenitemu kanadskemu pianistu Glennu Gouldu. Najdemo ga v newyorški bolnišnici po misterioznem dogodku, ki sproži fobijo pred dotikom. Je kriva nesrečna ljubezen, odvzeti ljubezenski dotik ali brezdušno, mehanično udarjanje klavirskih strojev, ki grozijo, da bodo glasbi ukradli dotik z dušo? V bolnišnično sedanjost se vpleta predzgodba čudaškega čudežnega otroka, nato demonično obsedenega genija. Knjiga se pred bralcem lušči kot čebula. Pod plastjo razvojnega romana je filozofski roman, pod njim emocionalno in poetično nabita ljubezenska zgodba, izjemno doživeti opisi najbolj neverbalne umetnosti – glasbe ... vse plasti pa so povezane z izrazito bogatim in igrivim jezikom, ki spominja na virtuoznost mojstrov, kot je Vladimir Nabokov.

Mirt Komel (r. 1980 v Novi Gorici) je pisatelj in filozof, predavatelj na Fakulteti za družbene vede in na Filozofski fakulteti. Je avtor številnih znanstvenih del, med drugimi monografije Poskus nekega dotika, tematsko tesno povezane z romanom Pianistov dotik, njegova literarna dela pa segajo od dram in dramskih pesnitev (Mestne drame, Luciferjev padec) do potopisov (Sarajevski dnevnik, Kahirske kahesije). Pianistov dotik je njegov romaneskni prvenec.