sreda, 04. marec 2015

Tatjana Zorko SRCE – SREDIŠČE ŽENSKE MOČI

Imenitna zdravnica za srce Tatjana Zorko je napisala uvodno besedo v knjigo dr. Suzanne Steinbaum ŽENSKO SRCE. Tule so njene besede, ki vabijo k branju te zares odlične knjige. In k življenju z odprtim srcem. Kot je v svoji knjižici o življenju po infarktu pred leti zapisala Tatjana Zorko: “Odprite srce in odprle se vam bodo žile.” Knjiga  ŽENSKO SRCE vam bo pomagala. Pot pozornosti Krivulje

“Zelo sem vesela, da se je ŽENSKO SRCE rodilo v slovenskem jeziku. Knjigo preventivne kardiologinje in osteopatinje dr. Suzanne Steinbaum's Heart Book, Every Woman's Guide to a Heart – Healthy Life sem prebrala najprej v angleščini, nato še v »bližji« hrvaščini. Šele v slovenščini sem jo lahko razumela in občutila. Ker je to jezik moje biti. Zato iskrena hvala odlični prevajalki Veri Čertalič in Založbi ENO.
V knjigi, ki je posvečena ženskam vseh starosti, je ogromno informacij in srčnih zgodb. Celotna knjiga pa nagovarja ženske (in seveda tudi moške), naj vodenje prepustimo srcu. Ker je srce središče naše biti, in ne glava, ki jo je naša kultura postavila za šefa. V resnici ni «vse v glavi«, temveč »v srcu«.

Emancipacija je prinesla veliko dobrega in slabega. Način življenja žensk je postal glavni dejavnik tveganja za srčne bolezni. Povečanje bolezni srca in ožilja pri ženskah zrcali, da smo si ženske izbrale glavo in zapustile srce. Mislimo, da moramo biti »super ženske«, biti povsod, biti vse, imeti vse in biti popolne. Samo sebe smo zaprle v kletko, jo zaklenile in ključ izgubile.
Suzanne Steinbaum opisuje, kako se je v svojem življenju znašla v različnih vlogah: polno zaposlene kardiologinje, mlade mame, soproge, hčerke, prijateljice … Zato je začela »pokati po šivih« in pozabljati pomen zdravega načina življenja. Njeno delovanje je postala teorija, ki jo je priporočala svojim pacientom, ni pa je sama uresničevala. Ugotovila je, da je vpliv stresa na srce celo večji in bolj škodljiv kot slaba hrana in pomanjkanje telesnega gibanja. In v resnici so stres, depresija in tesnoba, ki jih doživljamo doma in pri svojem delu, slaba prehrana, sedeč način življenja, kajenje, pretirano pitje alkohola, debelost, arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, že srčne bolezni. Gre samo za vprašanje časa, kdaj se bodo izrazile.
Ženske smo redko pripravljene glasno priznati, kako in koliko nas stres razjeda. Stres škodi našemu srcu, škoduje celemu telesu, umu, delu, odnosom, življenju. Uničuje naše zdravje. Preprečuje nam, da bi se naučile, kaj je dobro za nas. Sili nas, da gremo »po liniji najmanjšega odpora«: uživamo slabo hrano, ker je najbolj dostopna, in izbiramo telesno neaktivnost. Stres povzroča tesnobo, depresijo, prenajedanje ali anoreksijo, vodi v izgubo veselja, življenjskega erosa in energije. Uničuje odnose, intimne in poslovne, načrte in zdravje. Preprečuje, da bi skrbeli zase. Stres je tihi ubijalec.
Nekaj manjših raziskav je pokazalo, da je kronični stres bolj škodljiv za žensko kot za moško srce. Koronarne arterije se pri ženskah, ki so pod stresom, slabše širijo kot pri moških. Morda je odgovor v tem, da ženske drugače reagirajo na stres kot moški. V stresnih situacijah se moški borijo ali bežijo – telesno in čustveno. Ženske lažje prenašamo najrazličnejše bolečine, ki jih povzroča stres, raje pomagamo drugim in nismo nagnjene k borbi ali begu. Ženske ne maramo konfrontacije. Ženske rade govorimo, na dolgo in široko, dokler se ne počutimo bolje. Ta način reagiranja na stres lahko poimenujemo: umiri in sprijazni se. Kar je ravno nasprotno od boja ali bega. Oba načina sta biološko, hormonsko in biokemično pogojena. Moški na stres reagirajo antisocialno, ženske socialno. Ta razlika povzroča tudi dodatni stres v partnerskem odnosu. Za ženski način reakcije na stres je potreben čas za komuniciranje, za pogovor. Ker ženske nimamo časa oz. si ga ne znamo vzeti, na stres vse pogosteje reagiramo na moški način. Žal pa nam ta način ne prinese umiritve. Borimo se bolj zato, ker je to edini način, da gredo stvari naprej. Bežimo in se ne soočimo s problemi, ker je to za nas lažje kot konfrontiranje in konflikt.
Ženske potrebujemo druženje, družino, prijateljice, sestre, skupine in odnose. Nekoga, na katerega se lahko naslonimo in s katerim se lahko pogovarjamo. Stres najlažje uravnavamo, ko ga v pogovoru delimo z drugimi. Če bi lahko iskreno govorili o svojih občutkih, bi se veliko boljše počutili.
Suzanne Steinbaum svetuje, da ženske pričnemo pisati svojo »Srčno knjigo«. Namenjena je temu, da bi prepoznale samo sebe: kako živimo vsakdanje življenje, kaj čutimo in občutimo, kje ponavljamo ene in iste napake … In kje so naši potencialni viri, da začnemo živeti kot «lastnice same sebe«. Zdravje ni nekaj, kar imamo, temveč nekaj, kar si moramo pridobiti. Preventiva bolezni srca in ožilja ter vseh drugih bolezni je naša aktivna izbira.
Ker spremembe življenjskega stila niso enako učinkovite za vse, naj vsaka ženska odkrije svoj način. Pri tem ni dovolj, da si želimo sprememb, odkriti moramo naš način. In delovati. Pisanje srčne knjige je pripovedovanje svoje zgodbe. Pripovedovanje, poslušanje in prebiranje zgodb nas zdravi telesno, čustveno, duhovno in socialno. V sebi nosimo odgovore. Pogosto jih ne poznamo, dokler ne spregovorimo na glas. Najprej sebi in nato drugemu. Za to si velja vzeti čas in slediti židovski modrosti: “Če nisem zase, kdo je potem zame? Če sem samo zase, kdo sem potem? In če ne sedaj, potem kdaj?“
Tatjana Zorko, dr. med,
specialistka interne med., kardiologije in vaskularne med.”