petek, 12. september 2014

Kralji ulice – ulice v skupnost

KRALJI ULICE, 100 To! sem vzkliknila, ko sem pred sedmimi leti prvič vzela v roke časopis Kralji ulice. V njem sem zaznala, kar v običajnem časopisju ni pogost pojav: brbotanje življenja. Živega življenja konkretnih ljudi v njihovih vsakdanjostih. Zgodbe takih ljudi prinašajo več resničnosti kot politični govori, strankarske razprtije, škandali in senzacije, ki jih konstruirajo množični mediji.
Za študij novinarstva sem se mladenka odločila tudi zato, da bom udejanjala vizijo velikega nemškega dramatika in družbenega kritika Bertolta Brechta (1898 – 1956), ki je o funkciji radia napisal, naj bo »vez med ljudmi«. Tu in tam kdaj pa kdaj kakšni radijski oddaji uspe povezati ljudi, tudi televizijskemu programu, predvsem kadar gre za projekte solidarnosti ob naravnih katastrofah, kot so letošnje grozne poplave v Srbiji in BiH. A da bi množični mediji za svoje temeljno vodilo sprejeli Brechtovo vizijo v medijski pokrajini pač ni zaznati.
Kralji ulice so že sedem let častna izjema! Povezujejo brezdomce in druge ranljive skupine med seboj, in pomagajo vzpostavljati dragocene SKUPNOSTI, ki zagotavljajo
zadovoljitev potrebe po pripadnosti, tej osnovni človekovi potrebi. Odkar vem zase, se zavedam, da bo človeštvo kot vrsta preživelo samo kot prepletenost SKUPNOSTI. Sebični, vase zagledani individualizem, ki mu je mar le za lastne koristi, ni sposoben preživetja človeštva. Sistem, ki ga tak individualizem vzpostavlja, pohlepni neoliberalizem, kot prevladujoča civilizacijska paradigma že poka po vseh šivih. Ljudje gradijo vzporeden, drugačen svet: povezujejo se v preživetvene skupnosti. Se samooskrbujejo s hrano, si gradijo varčna, ekološka domovanja, delajo v zadrugah, skrbijo za trajnostni razvoj na vseh ravneh. Drug drugemu pomagajo in celo tiskajo svoj lastni (lokalni) denar. Tudi v Sloveniji je tega vse več, hura!
Izgovarjati JAZ in hkrati imeti v sebi čut za MI, za povezanost med ljudmi, Kralji ulic delajo v vsaki svoji številki. Z izpovedmi, poročili, intervjuji, komentarji, članki, povabili na kulturne dogodke … S fotografijami, na katerih so tako posamezniki kot skupnosti: Na nogometni tekmi, na izletu, na razstavah in predstavah … Na naslovni strani pa je obraz, ki govori: to sem jaz. Samozavestno, s smehom ali resnobo v očeh, vedno pa z zanimivo zgodbo na obličju, ki vabi k branju njegove/njene usode, mnenja, komentarja v rubriki z enakim naslovom: To sem jaz. Saj MIja brez JAZa ni, a tudi JAZ se nikoli sam ne zgodi. Zato pa so potrebni mediji kot vez med ljudmi, zato!
Spominjam se, da sem imela za sodelavce Kraljev ulice na njihovem začetku seminar. Predavanju o osnovah novinarstva so sledila vprašanja, ki so me prijetno presenetila. Kajti poslušalci so bili zares motivirani, njihova vprašanja vsebinska. Če se spomnim nezaintereiranosti premnogih študentov novinarstva na fakulteti, ustvarjalcem Kraljev ulice vedno znova čestitam tudi zato, ker vedo, kaj s časopisom hočejo.
Večkrat na kakšen sestanek ali obisk prinesem izvod Kraljev ulice. Obdarovani ga vedno z zanimanjem prelistajo, zagotovo nekateri tudi preberejo. Vem, da se takrat v bralcih nekaj premakne. Vzklije kakšno novo spoznanje, ugasne kak stereotip, se prebudi zdrav firbec in v spomin usede dober vic. Se pravi, da se vzpostavi komunikacija, ki spelje kakšno uličico v širšo skupnost, k družbenemu zavedanju. Navidez majhna potka se sčasoma poveže v pot in ta v ulico, ki spodbudi družbeno okolje za drugačne odnose do ranljivih ljudi. In naredi še nekaj pomembnega: spomni nas, da smo ranljivi tudi mi. Samo iz takega zavedanja lastne ranljivosti lahko zraste pristno sočutje, se zgodi resnična empatija, se zgradi solidarnost in poraja pravičnost, ki naj postane naš družbeni red.
Zato – HVALA vsem, ki soustvarjate Kralje ulice. Ne odnehajte, ne obupajte! Kajti tudi obstoj tega »časopisa za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja« je svetilnik, ki kaže v pravo smer. Več kot jih bo in bolj ko bodo svetili, svetlejši bo prostor našega bivanja. Teme ne prežene preklinjanje, teme ne prežene jamranje, temo prežene luč. Kralji ulice so taka LUČ.