sreda, 21. maj 2014

Ljubeča naklonjenost zdravi

Srečna in zadovoljna mati je najlepše darilo otroku, piše na plakatu, ki je prilepljen na vhodnih vratih našega stranišča že mnogo let. Ko sedimo na školjki v tem posvečenem prostoru, imamo čas razmišljati. Glede na to, da sem plakat na vrata nalepila lastnoročno, presneto dobro vem, kaj nam govori in kaj nas uči …

Na Slovenskem lekcije o sreči še nismo vzeli v zadostni meri. Delimo se na dvoje kar naprej: na leve in desne, na rdeče in črne, na naše in ne-naše … Velikonočni prazniki so slavili križanega Kristusa, njegove krvaveče rane, bolečine in trpljenje. Ves ubog in umirajoč s sklonjeno glavo razpet na križ je glavni simbol RKC. Vstalega Kristusa, srečnega, skorajda ne vidimo. In maše praviloma ne zvenijo v duhu VESELEGA oznanila, ki ga prinaša evangelij, temveč trpljenja in strahu.

Zato ne preseneča, kar ugotavlja jungovski psihoanalitik Matjaž Regovec (Sobotna priloga, 19. aprila 2014), da imamo Slovenci vse znake travmiranega naroda: »Mimika obraza ne odseva resničnega razpoloženja – to je eden od najpomembnejših pokazateljev dinamike travme. Druga je zaprtost, neodzivnost, prestrašenost; gre predvsem za trdoto in neprizanesljivost, ki jo izražamo v odnosih drug do drugega.« Samo različne forume na spletu poglejmo, preletimo pisma bralcev, preštejmo anonimke, ki ovajajo, pa bomo videli, da Regovčeva trditev drži.

Regovec ugotavlja, da smo duhovno prazni, nepovezani. »Zato je v Sloveniji toliko samomorilnosti in splošne negativitete, zavisti, nepriznavanja drugačnih … To je temeljna dinamika duhovne praznine.« Srečen človek je tisti, ki ni duhovno prazen, temveč je poln radosti bivanja. V globokem stiku s svojim telesom, dušo in duhom. Zato z lahkoto navezuje stike z drugimi ljudmi. Je odprt, komunikativen, prožen, prilagodljiv. Ne vsiljuje svojega prav, saj presneto dobro ve, da ima na izbiro le dvoje: ali imeti prav ali pa biti srečen. Vedno znova se odloča za izbiro slednjega.

Odgovorov na vprašanje, kako iz krize, v kateri smo tudi zaradi duhovno izpraznjenih pogoltnih sebičnih ljudi, je veliko. A temeljen je eden: čim več ljudi naj bo srečnih. Ker srečni delajo ne le za svojo srečo, temveč za srečo vseh. Za javno dobro in za blaginjo sveta. Za ohranitev vsega živega.

Povedanega se zavedajo napredni podjetniki, šolniki, zdravstveni delavci ( na prestižni medicinski fakulteti Stanford imajo Oddelek za študij sočutja in altruizma!) … Ena največjih svetovnih strokovnjakinj za budistično psihologijo in meditacijo, prof. dr. Tamara Ditrich, poroča iz Avstralije, da tam vadijo čuječnost (mindfulness) v mnogih šolah, ponekod že v vrtcih. Pa tudi v zaporih, bolnišnicah … Veliko vadijo meditacijo ljubeče naklonjenosti, ki osrečuje meditanta, njegove bližnje in daljne. Srčna energija znanstveno dokazano široko in učinkovito deluje!

Eden najboljših zdravnikov na svetu, dr. Dietrich Klinghart, proglašen kar dvakrat za zdravnika leta v ZDA, kjer zdaj živi, ustanovitelj Inštituta za nevrobiologijo v Nemčiji in v Švici, ugledni univerzitetni profesor, ki predava širom sveta, »oče« integrativne medicine, ki je v Nemčiji študiral in medicino in psihologijo, delal pa tudi v Indiji, zajema fenomen, imenovan človek, v preglednici petih ravni zdravljenja (objavljena je tudi v majski številki revije Aura!). Ta preglednica je mednarodno priznana pri vseh, ki razumejo, da človek ni le telesno bitje in da medicina ni strojniško opravilo, pri katerem je v telesu treba samo zamenjati ali zdraviti kak pokvarjen del.

Mehanika in kemija zmoreta pomagati človeku le na njegovi prvi, fizični ravni. Druga raven je energijsko telo in zdravljenje te ravni se celo v Sloveniji hitro razvija, večinoma zunaj javnega zdravstvenega sistema. Tretja raven je človekovo mentalno telo, s katerim ima največ opraviti psihologija. Četrta raven je intuitivno telo, na kateri delujejo simboli, arhetipi, sanje, magija, obsmrtne izkušnje … Na tej ravni deluje jungovska psihoterapija, različni obredi, hipnoterapija, šamanizem … Klinghardt posebej omenja Hellingerjevo metodo postavitve družine. Ta je na Slovenskem že lepo uveljavljena. Toplo priporočam v branje knjigo Maje Korošak Odložimo bremena družinske prtljage pa tudi udeležbo na terapijah. Pomaga!

Zadnja, peta raven je najzanimivejša, saj o njej najmanj vemo in prav veliko najbrž ne bomo izvedeli nikoli. Kot ne bomo nikoli izvedeli, ali bog je ali ga ni, he, he … Lahko pa osebno izkusimo to neizrekljivo in nedoumljivo Skrivnost! Klinghardt navaja blaženost, enost z Bogom, satori. Govori o duhu in višji zavesti ter med ustrezno zdravljenje te ravni – in posledično vseh prejšnjih štirih -- šteje samozdravljenje, molitev, meditacjo in tiho prepevanje (čantanje).

Meditacija torej! Moja najljubša je budistična meditacija ljubeče naklonjenosti. Ko se z dihanjem umirimo in potem v srcu najdemo lepoto čarobnega doživetja. Se spomnimo prijetnega dogodka, očarljivega srečanja, trenutka, ko smo bili srečni in veseli. To doživetje obudimo, srce spremenimo v žarečo kroglo in to kroglo potem v vizualizaciji darujemo v naročja drugih ljudi. Partnerju, s katerim smo se sprli, otrokom, ki jih je strah mature, politikom, ki nam gredo najbolj na živce … Predvsem pa onemoglim, bolnim in umirajočim. Raziskave kažejo, da pomaga.

Ljubeča naklonjenost zdravi. Dela ljudi srečne. Zato spreminja stanje sveta najbolj učinkovito, neboleče in brezplačno! A ljudje pogosto sovražijo srečne, o čemer priča tudi Kristus na križu. Mistikinja Vesna Krmpotič je to prevladujoče dušno stanje opredelila z verzom: tvoj strah od sreće, tvoja je nesreća (tvoj strah pred srečo/ je tvoja nesreča.) Nesrečnost je najhujša družbena bolezen in sreča naše največje bogastvo. Zato je zdaj čas za ljubečo naklonjenost! Čas za resnično celjenje. Za ozdravljenje.

Manca Košir, revija VIVA