sobota, 01. marec 2014

Levičarske litanije

Danes je za Slovenijo in za Evropo in zame osebno zgodovinski dan. V “mojem” hotelu Union, kjer imam že vrsto let vsak drugi četrtek v mesecu literarne večere Beremo z Manco Košir pa še vrsto drugih prireditev, v tem imenitnem hotelu z ugledno kulturno in osvoboditveno zgodovino, je bila danes, v soboto, 1. marca 2014, ustanovljena ZDRUŽENA LEVICA. Končno smo se povezali DSD, IDS in TRS, končno smo zbrali, da bomo SKUPAJ --- vrata so odprta vsem, ki se zavzemajo za demokratično ekološki socializem! – spreminjali propadlo neoliberalistipčno paradigmo v  drugačen družbeni red. Minuli torek sem že v tem duhu za hrvaški portal www.autograf.hr napisala svojo redno kolumno, ki sem ji dala naslov Levičarske litanije. Takole gredo:

»Včeraj je v Washingtonu nekaj modrih ekonomistov, finančnih strokovnjakov in kapitalistov sedelo za mizo z dalajlamo in nazadnje so ga nekoliko bogaboječe vprašali, kaj naredi človeka srečnega. Denar očitno ne, so povedali, menda iz lastnih izkušenj.« Tako začenja kolumno v ljubi mi rubriki Dobro jutro v Delu v soboto, 22. februarja, ena najboljših novinark Zorana Baković. Dalajlama je rekel, kajpada, kar pove vedno znova: Najprej moramo začeti pri sebi. »Na svetu živi sedem milijard posameznikov, in srečo in mir gradi prav vsakdo izmed nas. Enako velja za nesrečo in nasilje.«
Zorana opisuje dalajlamo »z neubranljivim nasmeškom, ki vedno razkriva naivno ironijo svetniškega življenja«, in poroča naprej: »Skrbno počesani akademiki, bankirji in vlagatelji so nato izmenjali nekaj domislic z živim Budo in mu očitali, da se v javnosti govori, da je marksist in ne mara kapitalizma. Tudi na to se je samo nasmehnil in položil del svoje obleke na levo (pozor!, op. M.K.) ramo ter nekajkrat ponovil, da posameznik, v katerega verjame, dobi več, kadar daje, kakor takrat, kadar jemlje, in če se jim takšno razmišljanje zdi protikapitalistično in levičarsko, naj gospodje sami poiščejo odgovor na vprašanje o sreči.«
To prebravši mi je bilo takoj jasno: Zorana Baković je levičarka! Že dolgo sem jo imela na sumu, ko sem brala njene pretresljive zapise o suženjskem izkoriščanju otrok in žensk na Kitajskem in še marsikje naokoli, o porušeni zgradbi, ki je ubila šivilje srajc za prestižne blagovne znamke, o šolarjih, natrpanih v ledene nezakurjene razrede …
Hkrati je postalo nepovratno jasno, da sem levičarka tudi jaz, ki tole pišem, te levičarske litanije. Kajpada sem sokriva, da se na Slovenskem vzpostavlja Združena levica, v kateri so za začetek zavezo potrdili stranka za trajnostni razvoj Slovenije TRS (zrasla je iz istoimenskega gibanja, ki sem ga, njegova mati, soustanovila jeseni leta 2011), Demokratična stranka dela in stranka Iniciativa za demokratični socializem. V soboto, 1. marca, prihaja v Ljubljano sami oni Aleksis Cipras, da nas poveže v evropsko levico, potem pa skupaj v boj za evropski parlament: »V boj za drugačno Slovenijo, pa tudi za drugačno Evropo in svet, v katerih na prvem mestu ne bo več profit, ampak človek!«
Levičarstvo se širi kot epidemija! Si mislite, da v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju nedenarne menjave, kar je zagotovo levičarska zarota! Imamo Zelemenjavo, Knjigobežnico, Tekstilnico, da naštejem le nekaj blagovnih zamenjav: prineseš zelenjavo, gobe, orehe, sadike, domačo marmelado, čaje in zelišča in zamenjaš za to, kar potrebuješ. Prineseš knjige, ki si jih prebral, in vzameš enako število tistih, ki jih še nisi. Prineseš obleke, ki si se jih naveličal, in odneseš enako količino oblačil, ki so se jih naveličali drugi. Oblačila lahko podarimo malim socialnim podjetjem, ki jih predelujejo in poceni prodajo naprej. V teh podjetjih – bojte se, vse več jih je! -- imajo delo in plačo z vsemi dajatvami vred težko zaposljivi ljudje: invalidi, bivši narkomani, pa kak bivši kaznjenec … Trgovinico z rabljenimi oblačili imajo tudi moji frendi Kralji ulice. To so klošarji, ki ustvarjajo in prodajajo časopis Kralji ulice, pa popravljajo kakšne stare aparate, pa pomagajo pri najrazličnejših delih, res fejst fantje! Okuženi z levičarsko boleznijo, he, he …
Zadnja leta po Sloveniji teče posebna štafeta – Štafeta semen. Ljudje si izmenjujejo avtohtona semena, da bi ohranili domače sorte. Seme za seme, brez denarja! Da ne govorim o lokalnih skupnostih, ki so začele uporabljati svoj lastni denar. Obstajajo! In še več jih bo. Kajti zakaj bi plačevali z denarjem, ki nam ga velekapitalisti posojajo zato, da nas z njim priklepajo nase in potem pijejo naše preplačane obresti ter kupujejo poceni državno »srebrnino«? Fej in fuj pa tak denar, ki nas dela za odvisno kolonijo, je mantra levičarske litanije!
Berem časopise in vidim, da levičarstvo prodira čez meje in presega časovne razdalje. Tudi v nas je od nekod udarilo, sem prepričana. Berem, da prihaja na Zemljo vse več Nezemljanov. Zato, ker vidijo, kako smo že uničili naš planet, zato, ker mislijo, da ga bomo pogubili, če takoj ne stopimo na zavoro in rečemo NE izkoriščanju, potrošništvu, profitarstvu, vsemu pač, kar je značilno za vulgarni pohlepni neoliberalizem. Če gre zaradi zastrupljenega zraka in voda in zemlje v franže Gaia, adijo človeška vrsta. In prihajajo Nezemljani, da bi nas ozavestili, piše, da bi nam pomagali ponovno vzpostaviti naravno ravnovesje in nas podpirali pri trajnostnem sonaravnem razvoju. Pri tem ni nobene besede o povečani gospodarski rasti, o konkurenčnosti in tekmovanju, kje pa! Glede na to, da gre zagotovo za levičarsko zaroto iz Vesolja, je govor o skrbnem čuvanju tega, kar nam je bilo dano v upravljanje in služenje: Življenja! Našega lastnega, pa življenja vseh živali in rastlin in sploh vsega, kar diha in živi. Vsi smo Eno, vsi soodgovorni drug za drugega, bojda mrmrajo levičarsko litanijo tudi ta bitja z drugih planetov …
Policija ne brani več predsedniške palače v Ukrajini, stopila je na stan vstajnikov. Levičarka zarota! Da so vstajniki obljubili: ne, ne bomo uničevali, tudi rezidence Viktorja Janukoviča, v kateri je golf igrišče in celo živalski vrt, ne bomo uničili, je najbrž posledica navodil levičarskih Nezemljanov. Kako bi si sicer lahko razložili dejstvo, da je policija stopila med ponižane in razžaljene, in da ti niso v besu zažgali rezidence človeka, ki pooseblja korupcijo, diktatorsko, od ljudstva odtujeno oblast?
Najhujše od vsega pa je, da je z levičarstvom okužen celo sam papež Frančišek. Dokaze o tem lahko redno berete v rubriki o njem na www.autograf.hr, zato jih ne bom navajala. Ko se sam papež vrača h koreninam krščanstva, h Kristusovemu nauku o ljubezni, sočutju, bratstvu in sestrstvu, k pravičnosti, dobroti in sodelovanju za dobrobit vseh ljudi, je to jasen dokaz, da na svetu ni nič več tako, kot je še pred kratkim bilo.
»Eden od filozofsko razpoloženih kapitalistov je pojasnil, da sta mu joga in vera občutno pomagali pri sprejemanju pravih poslovnih odločitev», sklepa poročanje imenitna Zorana Baković. »Svetnik, ki nikakor ne neha biti človek«, dalajlama, pa je povedal: »Molitev ne uresničuje želja. Jaz sem budist in molim pet ali šest ur dnevno. Toda srečnega me dela le to, kar počnem; le to, kar dajem ljudem okoli sebe.«
Tako bodi! Amen.