četrtek, 08. avgust 2013

ČAS ZA MODROST

Akademik dr. Tine Hribar je na začetku drugega tisočletja zapisal temeljno vprašanje dobe, v katero smo vstopili, in jaz sem z njegovim citatom začela kolumno v julijski VIVI, reviji za boljše življenje (super članke prinaša ta številka, od intervjuja o izgorelosti do pogovora o raziskavi obsmrtnih doživetij). Takole je ugotavljaj moj najljubši profesor filozofije s faksa, danes srčni prijatelj: »Vprašanje orientacije, ciljev in smisla postaja glavno vprašanje naše eksistence«. Velik del sveta se že zaveda, da se čas pohlepnega neoliberalističnega kapitalizma -- človek je samo sredstvo zanj, zato toliko novih oblik suženjstva -- nezadržno izteka. Visoko razvita tehnologija, ki je obljubljala skrajšani delovni čas in življenje v skladu s človekovimi potrebami, je pahnila milijone v revščino, mori ljudi, živali in rastline. Ali je to smisel življenja? Vedno več tim. informacij je dimna zavesa za prikrivanje bistvenega vedenja o tem, za kaj na tem svetu v resnici gre, zato vse več modrih svetuje: Zaprite Google, odprite srce in poslušajte glas svoje duše!
Prihaja radikalno drugačen čas, čas, ko se bomo prisiljeni zastaviti »vprašanje orientacije, ciljev in smisla«. Kam gremo in kam hočemo priti kot posamezniki in kot človeška skupnost? Katere cilje, kakšne vizije imamo pred seboj? Kaj je resnični smisel mojega, tvojega, našega skupnega življenja, saj je človeštvo velika družina, med seboj povezana in prepletena. Hkrati smo vsi potopljeni v ocean univerzalne zavesti in čas je, da se zavemo, kdo smo. Četudi posamezna, enkratna bleščeča kapljica oceana, smo v svojem bistvu vsi ocean. Vsi smo to eno globoko v sebi, vsi smo ocean božanske zavesti …


Čas, ki se že napoveduje, bo potemtakem drugačen čas. Bo čas za modrost. Ker smo izgubili vedenje o modrosti, ker ne gojimo zavedanja, da nas modrost v prepletenosti z etiko lahko edina zares (od)reši, velja orisati prvine, ki so značilne za modrost, in vrline, ki jih uči etika.
Pravo znanje je tisto, ki pomaga človeku mirno, srečno in svobodno živeti, in tako znanje je najbolje piti pri njegovem izviru. Zato velja najprej pogledati tja, kjer nahajamo začetke. Po nasvet ne grem na splet, temveč h knjigam. Odprem imeniten Biblični leksikon, v katerem pod geslom modrost piše: »Modrost imenujemo duhovno gibanje, razširjeno v vseh kulturah starega Vzhoda. Modrost priča o človekovem prizadevanju, da bi doumel zapletenost sveta in človeškega življenja ter iz tega spoznanja svoje življenje uredil, ga srečno in uspešno oblikoval.« In še: »Modrost zanima predvsem vsakdanje življenje.«
Pojdimo k staremu izviru, k najbolj znanemu delu budistične literature Dhammapadi – besedam modrosti, ki so navdihovale indijsko literaturo, Platonove dialoge, dela zgodnjega krščanstva in spise srednjeveških mistikov. Modrost – »to čisto spoznanje resničnega, ta ljubezen brez žalosti, ta lahkotnost, ta vedrina in vesela širokosrčnost,« kot zapiše filozof A. C. Sponville v knjigi Mala razprava o velikih vrlinah – starodavna budistična psihologija in njen koncept čuječnosti (mindfulness) opredeli kot pravilno razumevanje in pravilno mišljenje, etika modrost prelije v pravilni govor, pravilna dejanja in pravilni način življenja, da bi pentljo spoznanja zavezala z meditacijo, za katero je značilna pravilna vztrajnost, pravilna čuječnost in pravilna zbranost. Zelo preprosto o tem uči Dhammapada: Misel vodi vse stvari,/ misel jih rodi in oblikuje./Č e človek poln zlih misli/ govori ali deluje,/ trpljenje mu zato sledi/ kot voz kopitom vpreženega vola. In obratno: Če človek dobrih misli/ govori ali deluje,/ sreča vedno mu sledi,/ kot senca ga nikoli ne pusti.

»Človeku ni vredno živeti nepreiskanega življenja«, je rekel Sokrat. Samoopazovanje je ključnega pomena za čuječnost, zavedanje resničnosti TUKAJ in ZDAJ, za srečnost in mir, ki naj bosta cilja našega bivanja. Kajti srečni in mirni ljudje širijo oboje v okolje, zato ne bi bilo ne zla ne vojn ne ropanj kapitalističnih, če bi bili ljudje mirni in srečni. Zares modri, sočutni in ljubeči.
Da bi zaživeli čas modrosti, nam lahko pomagajo prav tisti, ki živijo in delujejo modro. Zato smo na platformi MATIJA ustanovili Brigade modrih. Člani bodo delili svoje izkušnje in svetovali stvari, na katere se odlično spoznajo, saj imajo bogate izkušnje in vredno življenjsko kilometrino. Med njimi bodo tudi rezervni babice in dedki samotnim otrokom, ki potrebujejo spremstvo starejših za varno pot v šolo in iz nje, tako v pravo šolo kot v metaforično šolo življenja. Medgeneracijsko sodelovanje, ki ga spodbujajo številni projekti, tudi že dobro utečen projekt Simbioza, ni le učenje starejših računalništva, denimo, temveč je vedno daj – dam odnos. Je prelivanje znanja in igranja mladih možganov v starejše in je zalivanje mladih z modrostjo starejših, ki postaja ponovno cenjena dobrina in vrednota, brez katere sožitja generacij in ohranitve sveta za blaginjo vseh, ki dihamo, preprosto ni. Čas je za modrost in zahvalimo se, da smo lahko njegovi glasniki!