sreda, 05. junij 2013

Pri miru sedeti in globoko vase zreti

Kako me je zagrabila! Knjiga, knjiga me je zagrabila tako močno, kot da mi v žile  vlivajo infuzijo življenjskih spoznanj o marsičem. Predvsem pa moji, tvoji celovitosti, o dejstvu, da nimam telesa, ampak SEM telo, da telo in duša nista ločeni entiteti, ampak sem jaz, si ti, vsako bitje je ENO. Če … če se kot tako prepozna, uzre, zadiha in v resnično življenje gre. Težko je to, pa naj se še tako enostavno sliši. Kajti misli meljejo v naših možganih non – stop, ko pa so v glavi misli, opisi in interpretacije, so v glavi besede in besede nikoli niso doživljanje, besede niso neposredna izkušnja, besede so le še spomin nanjo … Tim Parks (dvakratni nominiranec za prestižno literarno nagrado Booker!) v imenitni knjig PRI MIRU SEDETI NAS UČI  --prevedeni tako, kot zna in zmore le en človek, Branko Gradišnik, soavtor te imenitne knjige, prelivalec Parksovega duha v žuborečo slovenščino, polno novih besed, mljack, kakšen užitek za dušo in uho ta gradišnikovska slovenščina! – pripoveduje o prepoznavanju samega sebe, o svojih notranjih protislovjih in strogi krščanski vzgoji, ki ga je zaznamovala, pa še o marsičem, pripoveduje tako, da knjige ni moč odložiti in jo človek z obžalovanjem prebere od bridkega začetka do odrešujočega konca, z obžalovanjem zato, ker se je pot po Parksovem (in našem, saj smo vsi ENO!) vesolju končala. No, knjigo lahko začnemo brž brati še enkrat od začetka proti koncu ali pa pridemo jutri na novinarsko konferenco založbe UMco in poslušamo, kar bodo o njej govorili drugi. Vabilo je tule, prisrčno vabljeni, ne bo vam žal!

Spoštovani,
z veseljem vas obveščamo, da so pri založbi UMco izšle tri nove knjige
V ta namen v četrtek 6. junija ob 11. uri v Konzorciju v Ljubljani pripravljamo tiskovno srečanje na katerem se bo urednik dr. Samo Rugelj pogovarjal z Brankom Gradišnikom (v tem primeru prevajalcem dveh novih knjig in avtorjem ene) in dr. Manco Košir, ki se vedno rada potaplja v globine bralske duše in je kot nalašč za sogovornico ob tokratnem knjižnem paketu.
Skupaj bodo predstavili naš poletni knjižni trojček: Tim Parks: PRI MIRU SEDETI NAS ÚČI: iskrena biografska izkušnja o samozdravljenju, Branko Gradišnik: MED TVOJIM KLADIVOM IN NAKOVALOM, večletna terapevtska dopisovanja z ljudmi v stiski in James M. Cain, KOKTEJLAR'CA: izgubljeni roman avtorja kultnih kriminalk.
Veseli bomo vaše družbe!
uredništvo založbe UMco
Prosim najavite svojo prisotnost, da vam pripravimo ustrezno količino recenzijskih izvodov!
Tim Parks:
PRI MIRU SEDETI NAS ÚČI, Kako je skeptik iskal ozdravljenje in oživljenje
Prevod: Branko Gradišnik
TIM PARKS je romanopisec, esejist in prevajalec. Rojen je bil leta 1954 v Manchestru, študiral je na Cambridgeu in Harvardu; leta 1981 se je preselil v Milano, kjer deluje kot profesor prevajalstva na univerzi IULM. Ima ženo in tri otroke. Napisal je 14 romanov (Europa, Destiny, Cleaver, Dreams of Rivers and Seas itn.), dvakrat je bil nominiran za Bookerjevo nagrado (za deli Europa in Judge Savage). Poleg literarnih del se je v 1990. letih začel ukvarjati z »dejstveno literaturo«: napisal je denimo Italian Neighbours in An Italian Education, ki predstavljata dve zelo osebni antropološki poročili o življenju v severni Italiji, Translating Style, ki je kot analiza italijanskih prevodov angleških modernistov prava strokovna klasika, v knjigi A Season With Verona pa sledi navijaški sezoni (veronskega) nogometnega kluba itn.
Knjiga Pri miru sedeti nas úči je izpovedno delo o zahodnjaku, ki se po soočenju z bolezenskimi težavami znajde pred vprašanjem, kako se jih lotiti in po možnosti tudi odpraviti. Gre za izkustveno knjigo, ki je pa mnogo več, saj je izredno izvirno že po svoji hibridnosti: gre za križanec med bildungs-romanom, literarnozgodovinskim esejem, osebno memoaristiko, športnim poročilom, humoristično observacijsko farso, medicinsko  anamnezo,  umetnostnozgodovinsko študijo, psihoanalitično razpravo, pisateljskim priročnikom, traduističnim esejem, likovno raziskavo in meditacijskim učbenikom. Junak v knjigi razpleta in zapleta različne niti svojega življenja, dokler nazadnje ne najde z njim sprave – obenem pa se tudi znebi vseh bolezenskih simptomov, ki jih je, kot kaže, narekovala tesnoba ob izvajanju življenjskih programov, kakršne predpisuje uspešnežu zahodna civilizacija (v obliki očetovega superega itn.).
David Lodge je o knjigi napisal: »Boleče iskrena, do obisti živa, temno komična samopreiskava povezav med pisanjem, osebnostjo in zdravjem. Začel sem jo – in je nisem hotel odložiti vse do konca.« Gre za srečevanje vzhodne in zahodne misli, načela delovanja z načelom bitja, in sicer na ravni, ki jo imenitno opredeljuje komentar žene ajurvedskega zdravnika: »Psihosomatičen izreče le človek, ki se mu zdi, da sta duh in telo kakorkoli ločena.« Parks prebija okvire običajne literarne in civilizacijske logike z delom, ki utegne prinesti kompromisno, a realno olajšanje slovenskemu »psihosomatičnemu« sleherniku – če si bo le vzel čas za branje te nenavadne in nenavadno odmevne knjige.