nedelja, 21. april 2013

V primežu srca

“Joj, kako ta ženska dobro piše!” sva družno vzklikali s prijateljico Vero Čertalič, urednico legendarne založbe ENO iz Nove Gorice. Ona je knjigo pesnice, lončarke, slikarke, esejistke z Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko Konci in kraji nagrajene prve ženske Ifigenije Simonović V PRIMEŽU SRCA: Kolumne, 2008-2012 (Založba Pivec, Maribor 2013) prebrala na dih. V noči dneva, ko ji je Ifigenija poklonila knjigo. Jaz jo berem čisto počasi. Da užitek dlje traja. Podčrtujem, izpisujem, delam klicaje ob najmočnejših odstavkih, ostajam brez sape, drugič se skrčim vase od bolečine. Kako je bolelo njo, majceno deklico Evo, da je dve leti videvala mamo samo ob nedeljah, očeta pa itak ni bilo? Kako je sploh preživela vse, kar ji je na robove bivanja naneslo mulja in ostrih kamnov in gnilih trav tista strašna leta v Kranju? Kaj pomeni, če odrasla oseba zapiše: “Jaz preživljam čas, nikamor ne spadam”? O Bog, kako spoštujem to žensko, kako zelo jo imam rada! Popotnico, ki kar naprej potuje, po svetu in po notranjih pokrajinah, po računalniškem ekranu: “Zato rada pišem, zato, ker je pisanje pravzaprav potovanje. Med pisanjem urejam misli, jih oblikujem v slike z okviri. Začnem, da bi nekam prispela. Do zadnjega stavka. In pika.”
Z Ifigenijo Simonović se bom pogovarjala v torek, 23. aprila, ob 15. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na svetovni dan poezije in ob slovenskih dnevih knjige. Iz dveh bova pletli eno prejo. Prejo SRCA. Pisanih barv bo in takega vonja, kot bo čas, ki bova stopili vanj. Pridite, prisluhnite, vprašajte, govorite! Dihajmo skupaj!