nedelja, 17. februar 2013

Nenavadna hvalnica


Naj takoj priznam: sem proti kapitalizmu kot družbeni ureditvi in proti korporacijam kot oblikam produkcije. A bom kljub temu napisala hvalnico korporaciji, ki deluje v kapitalističnem sistemu. Hvalnico slovenskemu mobilnemu operaterju Si.mobil, ki je del skupine Telekom Austria Group. Zakaj bom naredila nekaj zoper svoj temeljni družbeno-ekonomski princip? Zato, ker vem, da povsod in vedno obstajajo tudi izjeme, in sama sebi ne dovolim, da teh izjem ne bi bila sposobna videti. Kako se je moj spregled začel? Bilo je pred leti na okrogli mizi Študentske založbe v Medani, kjer sem na njihovem festivalu vina in poezije vodila pogovor o vodah. O pomembnosti voda in naši dolžnosti, da zaščitimo vodne vire kot javno dobro in skrbimo za kakovost vode za vse prebivalce sveta.

Ko so me vprašali, ali bi vodila ta pogovor, sem takoj zavriskala DA! Zaradi zaščite voda. Zaradi ljubega mi Toma Križnarja in spoštovane Lučke Kajfež Bogataj, ki sta bila gosta. Da bo še nekdo iz Si.mobila, so rekli. No, to mi pač ni bilo mar, mi trije bomo že opravili s predstavnikom korporacije, kajpada! A je predstavnica korporacije opravila z menoj, ha, ha! Zato, ker je predstavila projekt zaščite voda, imeniten program Re.misli. Poklonila nam je trajno, lahko aluminijasto stekleničko, v kateri naj nosimo vodo za pitje in odločno rekla, naj
nehamo s kupovanjem in odmetavanjem plastenk, ki izjemno obremenjujejo okolje. Ponižno sem sklonila glavo -- ne bom več souničevalka okolja s številnimi plastenkami od vode. In res nisem. Sem si še rekla, da si bom to nenavadno korporacijo, ki ima program za zaščito voda, ogledala na lastne oči. Pa da vidimo, če tudi v svojem podjetju upoštevajo trajnostna, ekološka načela. Sem se kar prijavila na obisk po telefonu in jo mahnila v Si.mobil na Šmartinski v Ljubljani. In imela kaj videti!

Najprej mlade, prijazne, iskrive ljudi; saj sem na kakšni prestižni tuji univerzi ne pa v slovenskem podjetju, sem si mislila! Zračen, optimističen prostor me je posrkal. Na stopnicah napisane lepe misli, ki človeka pozdravijo v nov delovni dan. Ob avtomatu za kavo nobenih plastičnih kozarcev, sploh nikjer nobene odpadne plastike! Ko sem prodrla do pisarne predsednika uprave Dejana Turka ( je tudi predsednik Združenja Manager, iz katerega so že izključili nekaj tajkunov), me je v preprosti, a najbolj svetli pisarni, kar sem jih doslej videla, pozdravil plišast medvedek na udobnem fotelju …

Predsednikova sekretarka Irena -- nemudoma je s toplino, bistrostjo in zvonkim glasom osvojila moje srce -- je pojasnila, da medvedek zabava Dejanovo (pozor, ni rekla predsednikovo!) hčerkico, kadar pride na obisk. Sem dobila v dar prelepo pravljico, ki jo je zanjo napisal očka Dejan in ilustrirala mamica. Zvedela sem tudi, da predsednik čara na družinskih srečanjih Si.mobilovcev za božič pa ko je dan odprtih vrat, da otroci spoznavajo delovna mesta svojih staršev … Ni čudno, da imajo certifikat Družini prijazno podjetje! Da skrajšam svojo osuplost: Še isti dan sem se z dolgoletnega mobilnega operaterja priključila na Si.mobil, ki sem mu zvesta še danes. Zvestobo Si.mobil vedno znova spodbuja z družbeno odgovornimi akcijami, ki jim sledim prek njihovega internega časopisa inside, za katerega mi je žal edinole to, da ga ni moč kupiti v trafikah. Tega je namreč vreden!

Sledite mi po zadnji številki, posvečeni družbeni in okoljski odgovornosti. Bom brzela po njej, brala sem jo namreč dolgo, s svinčnikom v roki in si podčrtovala skoraj vsako stran, risala srčke in klicaje, uživala in bila hvaležna, da obstajajo taki krasni ljudje in pomembne reči, ki jih delajo za vse nas, šmrk. Šmrk sem rekla že kar na prvi strani, na kateri je vedno uvodnik urednice (in še marsikaj) Irene Zupančič Cimerman, ki se bori za zdrave in čiste vode v Skladu Si. voda. Radoživ uvodnik sklene s pozivom: »Odigraj svojo odgovorno vlogo s ponosom in zanosom!« Si.mobilovci so jo odigrali veličastno, ko so poklonili 150.000 € Zvezi prijateljev mladine za reševanje prizadetih družin v poplavah. Tako so se opravičili za nadlogo, da njihove storitve v tistih dneh niso bile v celoti na voljo vsem uporabnikom, in naredili dobro delo za mnogo obupanih.

Ogrel me je P.S. pod poročilom: «Še bolj kot odziv javnosti navdušuje dejstvo, da ste bili ob tovrstni pomoči navdušeni tudi Si.mobilovci ter da ste številni pomagali še z oblačili in s hrano. Skupaj lahko dosežemo (naj)več.« Sledi intervju z letošnjo Slovenko leta Nedeljskega dnevnika Anito Ogulin, ki je Človek z veliko začetnico. Zaključuje ga s sporočilom: »Treba je delati na sebi, kot se reče, in se ne podrejati potrošništvu.« Iz prispevka tiste Tamare Valenčič, ki je sodelovala za okroglo mizo pred leti v Medani, izvem, da je Si.mobil dobil priznanje revije Naša žena v akciji Ljudje odprtih rok. Za Re.misli, kajpada. S to filozofijo, piše Tamara, »smo se najbolj trudili prav pri nas samih, navznoter, v podjetju.

Danes recikliramo, zmanjšujemo CO2 odtis, zdaj smo prostovoljci, postavljamo rastlinske čistilne naprave.« Bravooo!, vzklikam predsednica gibanja za trajnostni razvoj TRS. To! Potem preberem, da je vodni sklad z donacijo podprl graditev sistema zbiranja deževnice za splakovanje stranišč v enoti vrtca H. C. Andersena, saj je »varčevanje z vodo eden najpomembnejših ukrepov pri varovanju okolja«. Sklad Si.voda je sofinanciral tudi rastlinsko čistilno napravo na priljubljeni izletniški točki Lisca nad Sevnico.

»Naprava deluje brez električne energije, se nevsiljivo vključuje v prostor, njen vpliv na okolje je izrazito pozitiven, za povrh pa ponuja še prostor za življenje«, preberem. In s srcem obkrožim odlomek: »Vizija sklada je trajnostna skrb za to, da bo čista in zdrava voda na voljo tudi prihodnjim generacijam«. Družbena odgovornost in trajnostna naravnanost par exellence! Naprej. Berem o super projektu Simbioz@, v katerem je letos sodelovalo  3250 prostovoljcev, ki so starejše učili veščin računalništva in mobilne telefonije. Kar 37 jih je bilo iz Si.mobila! Enajstič so že organizirali Žur z razlogom, kjer so z mladimi obiskovalci podprli projekt Služba me ne išče. In bili so na krvodajalski akciji! 13 sodelavcev je »oddalo košček sebe za dobro drugih in imelo zato tudi prost dan«. Čestitam iz srca!

Tudi za nagradi na 14. SEMPL-u, seminarju medijskih trendov, kjer je žirija izbrala ORTO VIHAR za najboljšo izkustveno akcijo in ORTO kolesa kot najboljšo akcijo na družbenih omrežjih. A mojemu čudenju in navdušenju nad Si.mobilovci še ni konca! V teh težkih časih so uspeli odpreti na Prešernovem trgu sredi Ljubljane najsodobnejši prodajni center. Kako zanimivo so zbirali ekipo zanj! Imeli so »avdicijo«, na kateri so s pogovorom ugotavljali osebnostni vidik sodelavcev in predvsem, »kako bi se kot ´individualci´ zlili v najboljšo prodajno ekipo«. Oni »sprejemce« za prodajno ekipo, mi jih pa ne zmoremo imeti za najbolj odgovoren poklic na svetu – za bodoče učitelje naših otrok! »Nagrade prejemamo skoraj vsak mesec, včasih še pogosteje«, berem na naslednjih straneh. »Smo res tako posebni? Smo res tako drugačni? Smo res najboljši? SMO!« piše Sanja, inovationbrocker, ob podelitvi nagrade za najboljši HRM projekt v letu 2012. Ter doda: »Pri nas inovativnost ni projekt, ampak nekaj, kar imamo v krvi.« Prav inovativnosti nam na Slovenskem zdaj najbolj primanjkuje, a Si.mobilovcem pač ne!

Tudi zato, ker »vsak zaposleni ve, kam se lahko obrne, če se mu porodi kakšna ideja, ki posega čez meje področja njegovega dela. In prav te ideje so najdragocenejše.« Naslov je: inovativna.ideja@simobil.si. V podjetju, ki mu pojem hvalnico, veliko dajo tudi na izobraževanje, kar v mnogih ustanovah zaradi varčevanja ukinjajo. Dolžnost tistih, ki na račun podjetja obiščejo razne seminarje in delavnice je le, da dajo povratno informacijo o izobraževanju, ki so se ga udeležili. Kaj pomeni zaupanje, kajne? Največji pozitivni šok pa doživim, ko čez nekaj strani preberem načrt prenove Si.mobilovih delovnih prostorov. Fotografije s čudovito svetlobo in steno, iz katere rastejo zelene ovijalke, me očara, kot celoten načrt Kragelj arhitektov, sloneč na sodelovanju (ustvarjalni kapital), druženju (socialni kapital), individualnem delu (produktivni kapital) in učenju (intelektualni kapital).

Prav imajo, da prenavljajo delovne prostore, da se bodo lahko sodelavci še bolj povezali in okrepili svojo pripadnost podjetju. To je potrebno v teh kriznih časih, in ne zategovanje pasu z nesmiselnim varčevanjem! Ponovno zagledam stran, na kateri izvem za še dve nagradi, ki jih je prejel Si.mobil od Evropskega združenja internih komunikatorjev. Bravo vsi, ki so delali letno poročilo in hura za fotografa Milana, ki vedno znova zablesti! Kot blestijo vsi, ki se zavedajo pomena družine in zato spodbujajo prepletenost zasebnega in poslovnega življenja. Pri njih ob vstopu v prvi razred starši otrok dobijo brezplačen dopust, denimo!

A to še zdaleč ni vse. Imajo vrtec v sklopu Si.mobila, skrbijo za starejše, omogočajo delo na daljavo, podeljujejo starševski dopust itd. In ko imajo svoje teambuildinge, se dobijo ne le zaradi krepitve povezave tima, temveč tudi zato, da skupaj nekaj dobrega naredijo. Tako je ena ekipa prepleskala šolo, pospravila šolsko igrišče in uredila vrt OŠ v Dobravljah, druga pa je odela Zavod za slepe in slabovidne iz Ljubljane v nove barve sten, oken in vrat in pograbila listje na dvorišču. Pa še denar od novoletne predstave bodo darovali slepim otrokom, so se odločili spotoma! Nisem napisala vsega, kar sem prebrala v zadnji številki Si.mobilovega internega glasila. Verjamem, da ste mi že iz povedanega odpustili, ker sem zapela hvalnico korporaciji kapitalističnega sistema. Entuziaste z odprtim srcem in sočutno dušo sistem ne more zatreti, je nauk te nenavadne hvalnice. In je žarek upanja, da je možno delovati etično vsemu navkljub.