sobota, 26. januar 2013

Nocoj je bilo govora o ljubezni

Ganjena. Hvaležna. Srečna. To so občutja, ki me prevevajo po dobrodelnem koncertu za hišo hospica v Operi. Moje srce je radostno in z molitvijo na šepetajočih ustnicah se zahvaljujem vsem, ki so nam podarili nepozabna doživetja v ljubljanski Operi nocoj. Zdravniki so tako lepo igrali, kot jih še nisem slišala. Terrafolk je naredil v hipu ljudsko praznovanje, nas povezal v skupnost in ustvaril čarovnijo, ki so je sposobni samo ti krasni fantje, virtuozi na svojih inštrumentih, in z mnogimi sobanami humorja, radoživosti, strasti, melanholije in globoke vizije v svoji duši. Ne moreš tako igrati, kot oni, če nisi genialen. Ne moreš ustvariti takega vzdušja, kot so ga oni, če nisi nenormalen. Nenormalno velikodušen in predan svoji muzi.
Nimam besed, ki bi lahko zapele hvalnico nocojšnjemu velikemu dogodku, na katerem je primarij Andrej Možina s svojo senzibilnostjo in razumevanjem delovanja hospica  povezal medicino in nas, ki v hospicu spremljamo umirajoče, v skupno delovanje in skrb za bolne do konca. Njegov govor, ki ga ni  bral s papirja, temveč iz svojega srca, je bil zgodovinski za slovenske zdravniške razmere. Se vam klanjam, gospod primarij, kanjam do tal! Vam pa posredujem besedilo, ki se mi je spisalo tik pred koncertom na papir kar samo od sebe in sem ga potem na odru v Operi malo  brala, malo pa povedala na izust. Z največjo radostjo Hafisovo pesem, ki je navdihnila celotno pripravo na ta naš koncert in bila z menoj dva zadnja meseca, ko sem delala skoraj ves prosti čas za to, da bi nam uspelo, kar nam je nocoj čisto zares. Uspel nam je odličen koncert pred razprodano dvorano. Hura!
Tole sem govorila: “Nocoj smo se zbrali ljudje odprtih src in velikih naročij. Zbrali zato, da rečemo DA radosti bivanja, da objamemo Življenje od prvega vdiha do poslednjega izdiha. Da izkažemo zavedanje svoje minljivosti in terjamo dostojanstveno odhajanje in lepo smrt. Zbrali smo se, da v luči tega zavedanja podpremo delovanje prve slovenske hiše hospica na Hradeckega 20 v Ljubljani, kjer hudo bolne sprejemamo z ljubeznijo in milino. Jih obravnavamo v njihovi celovitosti kot telesna, duševna, duhovna in socialna bitja in varujemo njihovo integriteto tako, da prisluhnemo njihovim potrebam in ne svojim konceptom. Z izjemnimi umetniki se bomo družili potemtakem zato, da SKUPAJ potrdimo zavezo etičnemu življenju in umiranju.
O čem bomo muzicirali, govorili, peli, plesali nocoj? Naj si sposodim pesem velikega sufijskega mistika HAFISA iz 14. stoletja, ki pravi: Nocoj bo govora o ljubezni/ in jutri zvečer prav tako./ Pravzaprav/ ne vem za nič bolj/ primernega,/ o čemer bi lahko govorili,/ dokler ne bom umrli!
Dobili ste programski listič, po katerem bomo sledili koncertnim točkam. Naj le povem, da bo koncert dvodelen. Slišali smo že prelepo Zrejlo je žito operne pevke Norine Radovan, za menoj prideta na oder kantavtor Boris Cavazza in kitarist Igor Leonardi s pretresljivo pesmijo Borisovi ženi v slovo Let mrtve ptice. Potem pa oder in naša srca osvojijo dobri ljudje, ki znajo tudi medicino, člani zdravniškega orkestra CAMERATA MEDICA. Sledil bo pozdravni nagovor predsednika Zdravniške zbornice Slovenije primarija Andreja Možine in zahvalna beseda predsednice Slovenskega društva hospic Tatjane Fink. V drugem delu koncerta bodo nastopili priljubljeni muzikanti TERRAFOLK z gosti, genialni in predani umetniki, ovenčani z najvišjimi evropskimi nagradami za vrhunske interpretacije. Z dvema besedama: čisti užitek!
Naj za konec še izrečem upanje, da bo dobrodelni koncert za hišo hospica postal tradicionalen in se bomo srečevali vsako leto konec januarja v tej krasni dvorani. Zaupam, da nam bo to s tako plemenitimi ljudmi, ki so delali ta koncert, z našim srčnim pokroviteljem VIVO -- revijo za boljše življenje, in kajpada z dobrosrčnimi donatorji ter vsemi vami, ki ste napolnili dvorano nocoj, brez dvoma uspelo. Navdiha in radosti poln večer želim!”
In prav tak je bil nocojšnji večer: navdihujoč in poln radosti. Enkraten in nepozaben. Ker je govoril o ljubezni.