ponedeljek, 21. januar 2013

Biti kot eno – čista ljubezen

Nočnim program Radia Slovenija gostil Manco Košir

Na začetku današnjega dne, točno ob 12. 12. (se pravi ob 0.12) 21. 1., sva začeli pogovor o minevanju, smrti, hiši hospica in dobrodelnem koncertu zanjo, ki bo v soboto, 26. 1, ob 19. uri v ljubljanski operi, z odlično – tako pripravljene novinarke/novinarja že dolgo dolgo nisem srečala --  voditeljico Tino Kralj. Pogovor lahko poslušate na http://tvslo.si/predvajaj/prof-dr-manca-kosir/ava2.156412024/

Tu pa bi rada z vami podelila tri milo lepe pesmi, ki me vedno znova prebudijo v zavedanje in globoko hvaležnost, da sem. Bile so v mojem srcu to zanimivo noč in bile so na programu. Prvo, modro, ki jo je spisala pesnica in novinarka Miša Čermak z naslovom MOLITEV,  je zapela Darja Švajger. Njen božanski glas me spreminja v bitje zraka in svetlobe. Prijatelj Boris Cavazza je napisal besedilo in glasbo za pretresljiv šanson LET MRTVE PTICE, ki ga bo interpretiral tudi na našem koncertu. Tretji biser je zapis Njegovega glasu, ki ga je prestregel mistik Rumi (1207-1273) in prevedel predani Jani Urbanc v Rumijevi zbirki sufijskih modrostnih izrekov POT DOMOV. Takole gredo od tretje do prve:

Večina ljudi se smrti hudo boj,

pravi sufiji pa se samo smejijo

in smrt ne prestraši njihovih src.

Karkoli udari ostrigo v lupino,

ne rani bisera, ki je v njej.

 

Borisov strašno lep let mrtve ptice poje:

Razpela je roke in kar poletela.

Letela je dolgo, tja gor med oblake.

Ožarjena od sonca in nebesnih višin,

je neko popoldne za vedno izpuhtela.

 

Ko vprašal sem jo, kam rada bi šla?

je s prtom kazala: tja go, prav dno dna,

v ptičjo deželo, iz kletke v prostost,

v ptičjo nirvano, kjer ni več sveta.

 

Kazalce na uri je na steno pribila,

v slovo zapustila prešeren nasmeh,

iz mojega naročja se nežno izvila,

s trnovim nohtom predrla je meh.

 

Roka perut je dolgo mahala,

z lastovko in štorkljo skupaj objeta,

ob drugi popoldne je odfrfotala,

postala je božja, postala je sveta.

 

Ljudje, če ste božji, ne ubijajte ptice,

mogoče med njimi tud njeno je lice.

 

Mišina modrost pa se v molitvi Darje Švajger glasi:

In prosim:

naj ne mešam več kart -

deli naj usoda,

da bo moj pravljični grad

res v rokah in v srcu gospoda.

 

In prosim:

naj ne iščem poti,

ki niso več moje,

in naj me več ne boli,

kar srečo obrača po svoje.

 

In prosim:

naj si več ne želim

iskati srž biti,

naj sprejmem vse, kar dobim,

in naj gre, kar mora oditi.

 

A prosim:

naj mi on, ki vse ve,

in ni mu vseeno,

četudi poči srce,

'usodi' - ljubiti kot eno.

Ljubiti kot eno je biti kot eno. Odrešen v spoznanju, da nisem ločen, zato nikoli sam samcat. Ker sem kaplja dežja, ki je v brezgrajnem oceanu doma. Eno. Čista ljubezen.