sreda, 05. december 2012

Priznanje za življenjsko delo in razvoj fakultete

No, pa sem zaplula v zrela leta, zdaj imam dokaz. V ponedeljek, 3. decembra 2012, sem namreč na Fakulteti za družbene vede na njenem Častnem shodu profesorjev in študentov in z rektorjem prof. dr. Stanislavom Pejovnikom v prvi vrsti prejela priznanje fakultete za življenjsko delo in razvoj fakultete. Prikupni napovedovalki sta povedali, da tako priznanje prejmejo ljudje, ki so v življenju veliko naredili, so pa že tudi v starejših letih (točne artikulacije se ne spominjam). Kajpada  nisem pomislila, da bi lahko bila med izbranimi, kaj šele ob boku uglednega prof. dr. Staneta Kranjca in prof. dr. Jana Makaroviča. A se je zgodilo prav to. Zakaj? Zato. Citiram obrazložitev in se lepo zahvaljujem zanjo piski ter vsem kolegicam in kolegom, ki so se strinjali, da je Koširjeva zrela za priznanje za življenjsko delo na tej ugledni ustanovi..

Izr. prof. dr. Manca Košir je stopila na pot univerzitetnega učiteljevanja l. 1980, ko se je po desetletnem novinarskem delovanju zaposlila na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede (takrat FSPN). Po diplomi iz matematike in fizike je diplomirala še iz novinarstva, magistrirala iz socioloških znanosti, doktorirala pa iz filoloških ved. Ta izjemna strokovna priprava je zaznamovala njeno celotno pedagoško in raziskovalno delo na fakulteti, posebej pa še na širokem področju kulturne publicistike, kjer je njen avtorski opus velikanski. Na Katedri za novinarstvo je prispevala k utemeljevanju študijskega programa Novinarstvo, še posebej z oblikovanjem novih predmetov Novinarska etika, Novinarski diskurz, Vzgoja za medije in Literarno novinarstvo. V več kot 25-ih letih svojega delovanja na FDV je bistveno prispevala k razvoju novinarskih študij na Slovenskem, še posebej na področju teorije novinarskih vrst, kjer njeno delo Nastavki za teorijo novinarskih vrst velja kot temeljno. Dr. Manca Košir je izrazita medijska osebnost, ki se že desetletja tvorno odziva na pereče probleme iz sveta novinarstva, kulture in širše družbe. Odpira nove, še neobdelane teme, neguje potrebo po branju in ljubezen do knjig. Njeno nastopanje v skoraj celotni domači, pa tudi tuji publicistiki je študentom novinarstva sprotni primer angažiranega dela za novinarsko profesijo in skupno dobro.