nedelja, 12. avgust 2012

ONA in ON v objemu njenega cikla

Na letošnjem postu me je očaralo večerno predavanje zdravnice in imenitne prevajalke Alenke Berkopec Valena, ki je govorila o oplojevanju ženskega jajčka z moškim semenom tako, kot bi občuteno recitirala kakšno imenitno poezijo. Če bi jo bila slišala v mladih letih, bi si gotovo zaželela bližino z moškim podeliti na način, ki ga je opisovala Alenka: z opazovanjem menstrualnega cikla in skupno radostjo ugotavljanja, v katerem letnem času je moje telo.

S kakšno milino in izbornim besediščem je Alenka, ki že trideset let živi v Nemčiji, opisovala zorenje in dozorelost ženskega jajčeca in kako živahno je predstavljala bliskovitost moških spermijev, ki hitijo proti svojemu cilju – oploditvi jajčeca v času ovulacije! Mislila sem, da o teh rečeh že vse vem, ha, ha, pa sploh nisem vedela, da so nam ženskam že v embrionalnem obdobju podarjena vsa jajčeca, moški pa jih proizvajajo sproti. Ko ženska nima več jajčec, izgubi menstruacijo in sposobnost zanositve, mnogi moški pa takrat uberejo znano pot »staro za novo« (moja interpretacija, nikakor ne občutljive Alenke!) in zamenjajo starejšo partnerko za mlajšo in zelo mlado ter z njo ustvarijo novo gnezdo, zaplodijo nove otroke … Tako ohranjajo iluzijo večne mladosti, medtem ko modre ženske uživamo v času, ko ni več nevarno legati v moški objem brez zaščite.
Fascinantno je, da ženske živimo ciklični čas in ne linearnega, kot proti cilju stremeči moški. Ženski simbol je luna. Ko se debeli – prvi krajec, v ženskem menstrualnem ciklu poimenovan pomlad, je prvi teden po menstruaciji. Potem se luna izpolni do polnine, kar v ženskem ciklusu pomeni poletje -- dozorelo jajčece in ovulacijo. Sledi lunino upadanja in pri ženski jesen, ko se bo neoplojeno jajčece izločilo. In pride čas prazne lune, ženske zime, ko dobimo menstruacijo in z njo skrivne moči pradavne ženske narave. Vsak letni čas prinese druge vrste energij, od viška ustvarjalnosti do potrebe po zimskem počitku. Tako živijo tudi mati Zemlja, rastline in živali, ki dihajo letne čase s predanostjo naravnega reda stvari.
Alenka nam je predstavila zaščito pred nosečnostjo in načrtovanje otroka po metodi Sensiplan, pri nas bolj znani kot »naravno načrtovanje družine«. Govorila je o njeni zanesljivosti, ki je večja kot pri vseh drugih metodah (sto odstotne zaščite itak ni!), o opazovanju ženskega telesa in znakov, v katerem letnem času smo, tako milo lepo, da sem si zaželela: ah, ko bi sluz mojega materničnega vratu, njegovo barvo, gostoto in vonj opazoval tudi ON! Ko bi oba skupaj merila vaginalno temperaturo! Ko bi mi nežno otipaval dojke in bi vedel, kdaj se trdijo zaradi prihoda menstruacije, kdaj pa zaradi vznemirjenja zaradi njegovega božanskega dotikanja! Ko bi mi položil toplo dlan na trebuh, kadar bi začutila bolečine …
Bom kar nehala. Minuli, v tem duhu ne povsem izkoriščen – zato pa polno doživet, juhu! -- ženski plodni čas je za menoj, zdaj me čakajo drugačna poslanstva in naloge, kot so bile ekstatične erotične. Želim pa si, da bi moji hčeri v polnini doživljali ciklično žensko naravo in da bi se znala vnukinja zaščititi po naravni metodi. Zato sem kupila knjigo, ki jo tudi vam najtopleje priporočam, darilo matere hčeri in babice vnukinji je to. Priročnik NARAVNO IN ZANESLJIVO -- prevedla ga je prav Alenka Berkopec Valena -- ki je izšel pri Mohorjevi družbi v Celju letošnje leto. Kratko in jedrnato, razumljivo in dobro ilustrirano razloži opazovanje ženskega cikla in vodenje koledarčka, ki nam bo pomagal pri načrtovanju zanositve ali njeni preprečitvi.
Ko sem za hip odplavala v domišljiji, kako bi bilo, če bi bila mlada vedela, kar vem zdaj, me je najbolj ganila možnost vzpostavljanja bližine med menoj in Njim, ko bi skupaj opazovala, tipala, vonjala in božala moje telo, da bi nanj oba igrala kot mojstra na dragoceni inštrument ne le iz sladostrastja, temveč zaradi spoštovanja ženskega cikla. Bi se učila sprejemati modrost merjenja časa na ženski način. Mene je najljubši bivši mož kdaj pa kdaj vprašal, če sem vzela kontracepcijsko tabletko, redno me je to spraševal brat in nežno kdaj pobaral oče, steklenička (v šestdesetih letih smo bile mlade ženske objekt eksperimentov s hormonskimi tabletkami, ki so jih naši izbrani zdravniki dobivali iz tujine v stekleničkah) s tabletkami je stala poleg zobne ščetke v kopalnici, da res nisem mogla pozabiti, a zanosila sem – Bogu hvala iz dna srca! – kljub temu. Veličastja ženskega cikla in blagodati nelinearnega umevanja časa sem se učila pač sama …
Všeč mi ni bil samo Alenkin način podajanja snovi, temveč tudi njena drža pri tem. Njena skromnost. Ganjena sem bila, ko se je javno zahvalila za navdih avstralski psihoterapevtki Alexandri Pope in mi naslednji dan – hvala ti, Alenka draga, hvala! -- prinesla fotokopiran intervju z njo iz Delove priloge ONA (19. 10. 2010) pod naslovom Menstruacija postane blagoslov, ko razumemo njeno moč. Tudi mene je navdušil, da sem si ga izrezala, a je ostal zakopan v kupu najimenitnejših časopisnih tekstov. Zdaj sem ga na sveže prebrala in za konec priporočila knjige NARAVNO IN ZANESLJIVO z metodo Sensiplan prepisujem njen odgovor na vprašanje, kakšen bi bil svet, če bi ženska oboževala svojo menstruacijo. Širite to blagovest kot sporočilo v steklenici ženske moči, naj živi!
»Če bi ženske zares uživale v ciklu, bi bilo na svetu več nežnosti. Ženske, ki ljubijo svoj menstruacijski cikel, so prijaznejše do sebe, kar vpliva na okolico. Moški bi jih bolj spoštovali pa tudi v ženskih očeh bi bili oni bolj cenjeni. Ženske so danes večino zelo neodvisne, kar je seveda dobro. Običajno želijo večino del opraviti same in s tem moške izključujejo. Če bi si med menstruacijo vzele čas zase in takrat prepustile odgovornost moškim, bi ti začutili, da lahko tudi oni kaj postorijo zanje. Za moške je ta občutek pomemben. V ženskah bi vzklila novo dostojanstvo in moč in ta bi pozitivno vplivala na moške. Če bi bili moški bolj spoštovani, bi začeli spoštovati to, kar je žensko. Na svetu bi bilo več slavljenja ciklov na splošno; življenjskih obdobij, skozi katera potujemo.« Če bi ženske zaživele duhovnost, ki je zakodirana v naših telesih, pravi Alexandra Pope, bi se začele dogajati radikalne spremembe. Kajti  “ceniti menstruacijski cikel pomeni razvijati sodelovalne odnose in podpirati najboljše, kar je ženskega na tem svetu. Če bi ženske spoštovale svoj cikel in v njem resnično uživale, bi bil svet prekleto lep."
Ženske vseh dežel, povežimo se in končno uresničimo prerokbo tega lepega sveta, ki je tisočletja zapisana v naših telesih! Čas je že in kmalu bomo ostali brez njega.