nedelja, 26. avgust 2012

Hvalnica učiteljem

Gabi Čačinovič Vogrinčič
V petek, 31. avgusta ob 11. uri bova z ljubo prijateljico Gabi Čačinovič Vogrinčič nastopali v Avditoriju v Portorožu na strokovnem srečanju za učiteljice in učitelje obalnih osnovnih šol, ki ga pripravlja prizadevna ravnateljica OŠ Lucija mag. Katja Arzenšek Konjajeva. Z Gabi bova govorili o temi MOTIVACIJSKI POGOVORI. Gabi bo na podlagi pomembne raziskave in dela s tim. »neuspešnimi« otroki v OŠ z učitelji delila svoja spoznanja o učinkovitosti soustvarjalnega pogovora med otrokom, učiteljem in starši, ki vedno obrodi sadove – otroci se iz tim. »neuspešnih« spremenijo v učence, ki hočejo, zmorejo in znajo. Jaz pa bom imela motivacijski pogovor z učitelji. O tem, kako opravljati ta najpomembnejši poklic na svetu.
O izjemnem pomenu dobrih učiteljev govorim in pišem že vse svoje odraslo življenje. Bila sem, sama diplomirana učiteljica in četrt stoletja to delo opravljajoč, pred leti »ministrica« za šolstvo pri ženski vladi v Delovi prilogi ONA, dve (ali tri?) leta nazaj sem ustanovila gibanje, civilno iniciativo Kakšno šolo hočemo. In imam že desetletja enako vizijo, kako priti do odličnih, najboljših učiteljev. Brez reform šolstva, brez uvajanja takšnih in drugačnih novih metod poučevanja, preprosto takole: Zelo zvišati plače učiteljem, ker opravljajo najpomembnejši poklic. Imeti zanje sprejemni izpit ne le iz stroke, temveč iz čustvene in socialne inteligence – ali res ljubijo otroke in učiteljevanje? -- na vseh pedagoških fakultetah. In jim zaupati zares, kar pomeni, jim pustiti večjo avtonomijo pri delu z učenci. Se pravi, vrniti ugled in spoštovanje temu poklicu par excellence.


Beroč ponovno dragoceno delo njegove Svetosti Dalajlame ETIKA ZA NOVO TISOČLETJE, sem si podčrtovala misli o učiteljih. Kajpada je tudi Dalajlama prepričan, da gre za pomemben poklic. Zato tudi za veliko odgovornost. Kajti, kot zapiše, »otroci morajo to, kaj jih v šoli učijo glede etičnega ravnanja, najprej videti na lastne oči. Pri tem imajo učitelji pomembno odgovornost. Z lastnim vedenjem pripravijo otroke do tega, da si jih bodo ti zapomnili za vse življenje. Če je učitelj načelen, discipliniran in sočuten, se bodo te vrednote zlahka vsadile v otrokov um. Razlog je v tem, da lekcije učitelja s pozitivno motivacijo prodrejo zelo globoko v učenčev um.« Otrokom je treba dati vedeti, meni Dalajlama,«da je na kocki preživetje človeške vrste«. Naša prihodnost je v rokah teh otrok, ki hodijo danes v šolo! Torej v rokah njihovih učiteljev, ki naj bi otroke učili za življenje tako, da bi brusili njihov značaj in negovali vrednote, ki nam bodo pomagale preživeti kot človeški vrsti: sočutje, potrpežljivost, odgovornost, resnicoljubnost, poštenje, dobroto … Treba je biti z njimi v resničnem dialogu in jih naučiti nenasilno reševati spore in konflikte. Ne nastavljati varnostnikov, temveč pomagati oblikovati otrokovo srce, da bi bilo v mirnem ritmu, sočutno in ljubeče, skrbeče za svoje dobro življenje, za dobrobit vseh drugih ljudi in sveta v celoti. »Pomena skrbi za druge se ne naučimo iz besed, ampak iz dejanj, iz osebnega zgleda,« poudarja odgovornost staršev in učiteljev za otrokov značaj in njegov vrednostni ustroj sočutni Dalajlama.


V Portorož bom prinesla potovalko in v njej nekaj kilogramov knjig pesnice, prevajalke (iz sanskrta, angleščine in še kakšnega indijskega jezika), pisateljice in – si upam zapisati, ja – mistikinje Vesne Krmpotić. Ta velika osebnost, ki je letos slavila osemdeseti rojstni dan, se zaveda, da je ključ za svetlo prihodnost v rokah današnjih učiteljev in njihove notranje svetlobe. Po »Shri Sathya Sai programu vzgoje v duhu človeških vrednot« je pripravila pet obsežnih knjig za spodbudo staršem, vzgojiteljem in učiteljem pri duhovni vzgoji učencev vseh ver in kultur, »saj (zborniki) prinašajo gradivo in pristope univerzalne človeške vrednote ljubezni«. Poleg vzgajanja vrline ljubezni, so druge štiri knjige posvečene še vrlinam resnici, pravilnemu delovanju, miru in nenasilju . Za vsako vrlino ena debela knjiga z najmanj petsto stranmi (sic!) in številnimi poglavji. Kot pravi avtorica v uvodu: »Knjige lahko berete kot književna dela, kot izbor zgodb iz svetovne ljudske književne zakladnice, kot zbirko anekdot in odlomkov navdihujočih življenjepisov, kar jih dela za antologije človekovega pronicanja stvarnosti prek človekovih vrlin.« Uvod se začne z mislijo Sathya Sai Babe: Kakšna je korist od vsega obseženega znanja tega sveta, če nismo z njim dobili tudi vreden karakter? In konča:
ČE JE VRLINA V SRCU, JE LEPOTA V ZNAČAJU.
ČE JE LEPOTA V ZNAČAJU, JE SKLAD V DRUŽINI.
ČE JE SKLAD V DRUŽINI, JE RED V NARODU.
ČE JE RED V NARODU, JE MIR V SVETU.
Na začetku vsake knjige o posamezni vrlini je Poslanica Sathya Sai Babe učiteljem, ki jo navajam v celoti:
Dragi učitelji,

učiteljevanje je najplemenitejše med poklici. Je prav tako najsvetejša duhovna pot k samouresničenju. Saj vsebuje negovanje nesebične ljubezni, ter obilno darovanje in delitev te ljubezni. Učitelj oblikuje prihajajoči rod v osebe s samozaupanjem, naslanjajoče se nase, v božje zavestne osebe. Učitelj je graditelj srečnih domov, naprednih skupnosti in miroljubnih narodov. Ne samo, da se mora učitelj opremiti z znanjem in veščino, kako sporočati in poučiti, temveč tudi z vizijo in uvidom, kako navdihovati in preobražati.
Otroci vpijajo običaje in navade, vedenje in verovanje, ki jih vidijo pri učiteljih in starejših. Zato bi moral biti učitelj nenehen vzor za tiste ideale, ki jih želi vsaditi v otroška srca. Mora se odlikovati s skromnostjo, preprostostjo, čudenjem in častitljivostjo – tako da vzgoja obrodi plodove izvrstnih odlik. Tak učitelj lahko postane svetilnik resnice, ljubezni, in velikega spoštovanja. Otroci, ki rastejo pod njegovo modro skrbjo, bodo zasijali kot svetilka ljubezni v svojih domovih, izžarevajoči pogum, radost in upanje. Naj svetilniki nikoli ne ugasnejo. Naj svetilke svetijo z jasnim sijajem.
Dobri učitelji + dobri učenci = dober narod.