nedelja, 03. junij 2012

Utopija za družbo, ki je izgubila smisel za prihodnost

Besedilo je bilo objavljeno v rubriki Pisma bralcev v Sobotni prilogi Dela 2. junija 2012.

Besedila, pod katera je podpisana Jela Krečič, zagotovo preberem. Ker imava skupen svet; o čemer poroča in kar komentira ona, tudi mene zadeva. Zato sem s kulijem v rokah prebrala njen intervju s teoretikom Fredricom Jamesonom Utopija za družbo, ki izgublja smisel za prihodnost. Zameglitev zavedanja o tem, kdo smo in kakšen je smisel našega bivanja, je rakasta tvorba človeške vrste sodobnega časa. Ravno zato padamo v take in drugačne krize, ker smo izgubili svoj temelj: smisel. »Pravzaprav me ni strah, celo neverjetno mirna sem,« zapiše v dnevnik, kasneje izdan pod naslovom Pretrgano življenje, Etty Hillesum, Judinja, pokončana v koncentracijskem taborišču Auschwitz: »Zmožna sem prenašati sedanji nalet zgodovine, ne da bi me to strlo.« Ker je tudi sredi najhujših grozot uzirala smisel.


F. Jameson meni, da živimo v družbi, »ki je izgubila smisel za lastno zgodovino, smisel za prihodnost in spremembo. Zdi se, da je edina ideja prihodnosti, ki jo imamo, katastrofa.« Politiki nimajo vizij, tisti, ki jih imamo, pa ne dovolj javnega prostora za razpravo. »Esencialno je razviti vizije nečesa radikalno drugačnega,« terja F. Jameson. Tudi na Slovenskem je že veliko skupin in gibanj z vizijo, posebej na področju samooskrbe s hrano, ekokmetijstva in ekoturizma, zelenih delovnih mest. Slovenija je dežela z neverjetnim bogastvom, od vodnih virov in gozdov pa biotske raznovrstnosti do kapitala ljudi, ki »dobro v srcu mislimo« (F. Prešeren). Naši aduti so občutek za solidarnost, sočutje, ustvarjalnost in znanje. Debelo sem pogledala, ko sem v poročilu o obisku ministra dr. Žiga Turka v DSP pod naslovom »Minister za prihodnost« posluša in odgovarja (Delo, 26. maja) prebrala njegovo izjavo (dvomim, da si jo je Peter Kolšek izmislil): »Družba znanja (bomo) tedaj, ko se bo znanje izplačalo, to bo takrat, ko bodo slovenska podjetja dosegla profit.« Halo? Gospod minister, smisel znanja ni v doseganju profita, kdo vas je pa tega učil??? Znanje je javno dobro in ne prinašalec profita peščici na vrhu lestvice bogatih zaradi sprege med finančnimi centri moči in političnimi vrhovi. Če bi eden največjih znanstvenikov A. Einstein razmišljal, kakšen profit bo prinesla njegova relativnostna teorija, bi se nehal ukvarjati z njo. In če A. Fleming ne bi bil mislil na hudo bolne, ki so umirali zaradi okužb z do takrat smrtonosnimi bakterijami, pač pa na profit, ne bi odkril penicilina. Pa tudi slovenščine in slovenskega naroda ne bi bilo, če bi bili tisti, ki so prvi zapisali in širili slovensko besedo, mislili na profit.

Kako ubežati logiki uporabnosti vsega, je naslovila svoje opombe k projektu Intelektualne kurbe Jela Krečič (Delo, 29. maja). Jo z veseljem citiram, dr. Turku v pouk in celotni vladi v razmislek: »Tkivo mišljenja: to, od koder se poraja, in množica stvari, ki se iz njega lahko porodi, kaže, da gre pri intelektualnem delu pravzaprav za neprecenljivo početje, ki ga vsaka cena banalizira, trivializira in razvrednoti.« Vulgarno neoliberalistično »reševanje Slovenije« iz krize jasno kaže, da ni utemeljeno ne na znanju in ne na mišljenju. Ker je tovrstna politika izgubila svoj temelj. Smisel politike je upravljanje države v trajnostno dobrobit vseh državljank in državljanov, ne pa vzpostavljanje take družbe, v kateri bo glavni kriterij, kaj se izplača in kaj prinaša profit. Zelena delovna mesta, ki bi jih lahko v Sloveniji zagotovili dvajset, trideset tisoč takoj, pa zaposlovanje tisočev ljudi v socialnem sektorju, denimo v prepotrebnih domovih za ostarele, kajpada izbrancem ne bi prinesli velikih profitov. A ljudem bi zagotovili varnost in pregnali bi strah pred prihodnostjo, pred tem, kako bodo živeli naši otroci in vnuki. Pa še okolja ne bi uničevali!To pa je neprimerno večja vrednost za državo kot radikalni varčevalni ukrepi brez vizij in utopij.




Dr. Manca Košir, Ljubljana