petek, 18. maj 2012

Iz rubrike Beremo z Manco Košir v Poslovni asistenci

Franci Pliberšek
O navdihujočem zgledu in ljubezni

Ti si tisti, ki tlakuje življenje… Še prej pa moraš poznati hvaležnost, odpuščanje, sodelovanje, ljubezen, dajanje, sanjanje, trpljenje … Franci Pliberšek

»Da, draga kolegica, vsa vrata so nam odprta – prihodnost ustvarjamo sami, s svojo energijo, modrostjo in povezanostjo. Prepletimo to žensko energijo termodrost in ustvarimo skupno prihodnost,« vabi poziv na jubilejni 20. kongres poslovnih asistentk, sekretark in tajnic v razcvetelem maju na morski obali. Za ta poseben praznik sem izbrala posebne knjige. Take, ki pomagajo uresničevati pretok »energije, modrosti in povezanosti«, zato lepšajo življenje in žarijo upanje za tvojo, našo skupno prihodnost.

Franci Pliberšek in Mateja Zorko Vsemogočni v ogledalu

Spominjam se, kakšen odmeven dogodek je bil izid svetovne uspešnice Rhodne
Byrne The Secret leta 2007 v slovenščini. Skrivnost je bila odtlej velikokrat
ponatisnjena in še vedno je prodajna uspešnica tako v svetu kot pri nas. V čem je
skrivnost Skrivnosti? Avtorica je zapisala, da je knjigo sestavila na podlagi izpiskov
iz tisoč let starih rokopisov, iz del svetovnih velikanov znanosti in duhovnega
izročila. Osnovni zakon, ki utemeljuje Skrivnost, se glasi: "Vse, kar prihaja v naše
življenje, sami pritegnemo vanj". Da ta zakon deluje, pričujejo tisoči. Da ne velja,
jih ne pravi manj, ki so pričakovali, da bodo sedeli križem rok, vizualizirali kupe
denarja ali idealnega partnerja pa uspešno kariero, izgovarjali pozitivne afirmacije in
že se bo zgodilo, kar so si zaželeli in o čemer so sanjali pri odprtih očeh.

Zdaj smo dobili svoje, originalno pričevanje o istem zakonu, dobili smo knjigo,
ki je narejena za uspeh. Vizualno na hiter pogled podobna – lepša! -- Skrivnosti,
a spisana iz drugega konca. »Dosti bolj učinkovito je živeti iz prakse v teorijo, ne
pa obratno. Sama teorija nima prave teže,« pravi Učitelj pripovedovalki, ki ga je
izbrala za svojega guruja pri osebnostni rasti. Naslov knjige: Vsemogočni v ogledalu
(Lisac&Lisac, 2012). On: leta 1966 rojeni Franci Pliberšek, dve desetletji že uspešen
direktor MIK iz Celja, ki z odličnim vodenjem skrbi za tristo družin. Ona: Leta
1977 rojena Mateja Zorko, hrepeneče dekle, ki po nasvetu Učitelja zapiše sanje na
list papirja in ga prebira sleherni dan. Njeni cilji so: hiška, mož in kariera. Na prvem
mestu pri karieri zapiše: Napisati knjigo. In jo je res! Vsemogočni v ogledalu je knjiga,
ki jo sopodpisuje s Pliberškom, izvemo, da je končno srečala tudi moškega svojega
življenja. Hiška z belo ograjo in bazenom najbrž sledi …

Knjigo boste brale z užitkom in nauki se vas bodo dotaknili. Ker je to knjiga o
vrednotah. O življenjskih izkušnjah, ki vodijo v modrost. Samo življenje v skladu s
pozitivnimi vrednotami je bogato in osrečujoče življenje. Da je možno in mogoče,
kaže Franci Pliberšek in njegov oz. njihov (»Vse je naše!«) MIK.

Za okus naslovi poglavij, ki povzemajo temeljna sporočila in vrednote kandidatke
za uspešnico: Brez dvoma lahko imaš vse. S pogumom premikaj meje. Sodeluj
in rasti. Podari in prejmi. Poglej cilj in ga osvoji. Sanjaj z domišljijo. Vodenje po
poti uspeha. Ohrani mladost in zdravje. Odnos do življenja in ljubezni. Bolečina
je drugo ime za rast. Odpusti in se osvobodi. Najprej je bilo bogastvo hvaležnosti.
Vsemogočni v ogledalu. In kdo je ta vsemogočni iz sklepnega poglavja, ki je dal
naslov knjigi? »Vsemogočni si ti. Ti si tista, ki tlakuje svoje življenje. In če želiš,
da bo lepo, moraš znati videti, moraš želeti in verjeti. Še prej pa moraš poznati
hvaležnost, odpuščanje, sodelovanje ljubezen, dajanje, sanjanje, trpljenje – in
predvsem odpraviti dvom.«

Vsemogočni v ogledalu je priročnik, spisan v ameriškem slogu: razumljiv in sporočilen,
s poudarjenimi mislimi v vsakemu poglavju in povzetkom na koncu, napisan
v obliki dialoga med Učiteljem in njo, ki je postala del zmagovite MIK ekipe.
Navdihujoč in spodbujajoč. Z upanjem, da »vas bosta moja zgodba in vaš notranji
občutek pripeljala tja, kamor morate priti,« kot zapiše Pliberšek na zavihku. In pravi
Mateja: »Zame je bil to (pisanje knjige) proces odpuščanja, iskanja notranje moči in
iskreno upam, da boste z malce moje in Francijeve pomoči jutri močnejši tudi vi.«

Knjiga, v kateri črno na belem živ človek, skoraj naš sosed, pravi: »Razmišljal sem,
kdaj mi je šlo kaj narobe. Pa se nikakor ne spomnim. Mislim, da v življenju sploh še
nisem naletel na težavo.« Halo??? Kaj pa težko otroštvo z materjo samohranilko,
izdaja sodelavcev, poslovni partnerji, ki niso poravnali računov??? »Vse se je
dejansko zgodilo, a na vse to sploh ne gledam kot na težavo. Ne, popolnoma
nobene bolečine ali stiske ne čutim, ko se spomnim na vse te dogodke. Pomislim le
na srečo. Če se namreč te stvari ne bi zgodile, ne bi nikoli prišel do novih spoznanj,
do novih sodelavcev, do uspeha … Nič ne bi bilo tako, kot je.» Ja, vse je prav in
življenje ima globok smisel, če le znamo razumeti, da »je smisel življenja v učenju«.
Naučiti najprej imeti rad sebe in vedeti, kaj je naše poslanstvo – »to ni zaslužiti
veliko denarja, temveč ustvarjati, pomagati ljudem in se ljubiti« -- je modrost, ki
navdihuje. In Franci Pliberšek človek, ki nosi baklo navdiha. Kogar obsije njen
ogenj, bo lahko v ogledalu uzrl Vsemogočnega.

Daphne Rose Kingma 365 dni ljubezni




D. R. Kingma je psihoterapevtka za izboljšanje partnerskih odnosov, ki ji nekateri rečejo kar »zdravnica ljubezni«. Je avtorica številnih uspešnic. Njena prva prevedena v slovenščino je Srce in duša, izšla leta 1997 pri zložbi Ganeš, druga z naslovom 365 dni ljubezni pa je izšla pred letom in pol pri založbi Govinda. Ljubka, srčna knjižica, ki jo podarimo sami sebi ali ljubemu bitju namesto rdeče
vrtnice, tega simbola Portoroža, kjer se godi veličasten kongres tajnic. Počastimo torej kongres in sami sebe z vrtnico, ki jo ima avtorica meditacij o ljubezni za vsak
dan v letu tudi v svojem imenu.

Kaj prvi Daphne Rose za dan, ko je kongres na višku, o čem naj razmišljamo 18. maja? Neprizadetost je naslov meditacije za ta dan. Tole nas uči: Ko smo prizadeti, si
včasih skušamo dopovedati, da nam ni mar za osebo, ki nas je grajala, za nagrado, ki je nismo
prejeli, za zlobne stvari, ki so bile izgovorjene ali storjene, za nepremišljeno izrečene krute besede.
Neprizadetost je način postopnega odrekanja življenju, kajti ko skušamo biti neprizadeti,
pristrižemo krila svojim čustvom. Resda ne čutimo več bolečine, vendar tudi radovednosti, sreče,
žalosti, jeze, ljubezni ne.
Pravi način prebolevanja bolečine je, da jo globoko občutimo in nato dovolimo solzam, da jo
očistijo in odplaknejo. Neprizadetost vodi v otopelost in sčasoma življenja resnično ne živimo več.
Zato naj vam bo mar! Čutite, jočite in se zdravite! Da bi vam postalo znova mar! Da bi lahko
živeli! Da bi lahko ljubili!

Na 365. listih ljubezni – moto: V ljubezni rojeni:/ z ljubeznijo živimo;/ V ljubezni se
vrnemo. -- so zapisane modrosti in ga ni dela duše, ki se ga ne bi dotikale. Na koncu
lične knjižice je tematsko kazalo s številnimi pojmi, med katerimi so najpogosteje
obdelani naslednji: z največ omembami ljubezen, za njo samospoznanje, partnerski
odnos in preobrazba, veliko je govora o strahu in spremembi ter čustvih, pa o
osnovni preji življenja po Pliberšku, o hvaležnosti. Avtorica ve, kar piše Sveto
pismo: Ljubezen je močnejša kakor smrt. Pa da je ljubezen čaščenje Boga v
drugem. Spolnost je dvignila na visoko duhovno raven, saj je spolnost zanjo
prisotnost svetega. Piše o pomembni spravi, o spravi z lastnim telesom: »Sprijaznite
se s svojim telesom. Sprejmite ga takšnega, kot je. Negujte ga z vso pozornostjo,
dobro ga hranite, krepite ga z vajami, občudujte njegove čudovite lastnosti počastite
ga z udobnimi oblačili; ravnajte z njim kot s hramom, uživajte v njem kot v plesni
dvorani, naj vas osupne kot razkošna palača – vse to so namreč izrazi zdravega
samospoštovanja.« Tudi ona poudarja: edina izbira je odpuščanje: »Katerih zamer
se še oklepate? Izvlecite jih iz svojih nahrbtnikov, se z njimi soočite in jih spustite.
Ko boste sprejeli svoje ljubljene nazaj v svoje srce, boste spoznali, da je vaše
odpuščanje njim odrešujoče za vas.«

Ena najkrajših meditacij govori o eni najpomembnejših zadev za blagor našega
življenja. Naj sklenem z njo dotik ljubezenske vrtnice, ki jo velja vonjati vsak dan
posebej in sleherni dan znova. Samospoštovanje: »Imeti se rad pomeni spoštovati
svoje omejitve, pa tudi slaviti svojo moč, si odpustiti napake ter občudovati svoje
kreposti.

Imeti se rad pomeni sprejemati samega sebe takšnega, kakršni smo danes, z vsemi
pomanjkljivostmi, spodrsljaji in bolečinami. Danes. Ta hip.«

Susanna Tamaro Čarobni krog
 


Pravljice so izjemno pomembno branje ne le za otroke, temveč tudi za mladostnike
in odrasle. Vedno znova se velja vračati k pravljicami. Ko jih prebiramo, postajamo
kakor otroci, zato je naše nebeško kraljestvo (Sveto pismo), kar samo pomeni, da
se počutimo del velike brezgrajne celote, da nismo ločeni, temveč smo eno, da ne
sovražimo, ampak ljubimo. Smo svobodni. Pravljica Čarobni krog (Založba Eno
2012) priljubljene italijanske pisateljice Suzanne Tamaro (ali morda katera še ni
brala njene svetovne uspešnice Pojdi, kamor te vodi srce?) vsebuje vse elemente dobre pravljice: boj med dobrim in zlom, premagovanje strašnih ovir, povezovanje in sodelovanje in na koncu zmago nad hudobnimi, ki so hoteli uničiti naš svet.

Junak te zelene pravljice – avtorica je aktivistka za varstvo in čistost okolja – »volčji
otrok« Rik je srečno živel med živalmi v gozdu, poimenovanem Čarobni krog,
mestnega Parka veselja. Varen je bil v naročju volkulje Gvende, klical jo je mama,
ki mu je povedla: »Čarobni krog je poseben kraj, v katerem vsa bitja živijo v miru
in sreči. Ne poznajo ne trpljenja ne obupa. Celo mačke in miši so prijazne druge
z drugimi. Vsi prebivalci Kroga imajo dar, da razumejo vse jezike sveta.« Velika
opica Uršula je Riku razkrila skrivnost. Da zvezde padajo. »Zvezde padajo tja, kjer
je želja,« mu je rekla. Krušna mati pa mu je zaupala: »Kadar se imata dve bitji radi,
je tako, kakor bi živeli v majcenem Čarobnem krogu, in ta krog je močnejši od
vsega drugega. Ne obrabi se in ne zdrobi se. Nihče od zunaj ne more vdreti vanj,
nihče ga ne more razkleniti.«

Kako res je oboje, da namreč pade zvezda na kraj želje in da nihče ne more
premagati bitji v ljubezni, je mali Rik spoznal, ko je pogoltni lastnike verige hiper
mega marketov s strupeno hrano za otroke uničil in zabetoniral Čarobni krog. Pri
tem mu je pomagala televizija, v katero so buljili meščani in njihovi otroci tako
dolgo, da so dobili kvadrataste oči. In niso opazili, da so nekoč mirne in bistre
reke »zdaj prekrite s peno kot kopalne kadi. V njih ni bilo več rib ne rakov, in
zvečer ni bilo čričkov, ki bi cvrčali ob njej, pa tudi kresnice se niso več iskrile na
njenih bregovih.« Televizija in časopisi so bruhali neumnosti noč in dan, in njihov
hrup je bil tako močan in vsenavzoč, »da skoraj ni bilo mogoče najti kotička, kjer bi
lahko mislili z lastno glavo.«

A na koncu, kajpada, se vse srečno konča. Saj: «Svet je okrogel, krog je, kolo. Vse
pride in gre, vse se konča, da se nato znova začne.« Treba je brati pravljice, da tega
ne pozabimo. Čarobni krog je prava za ta izzivalni čas.