sobota, 14. april 2012

Pismo v Sobotni prilogi Dela: V času novih sporočil


PP, Pošti predal 29, Sobotna priloga Dela, 14. aprila 2012

Delo, 7. aprila
V času novih sporočil

»Narava krize je taka, da v celotni Sloveniji sama po sebi terja radikalni preporod,« je zapisal Janez Markeš v kolumni, mojem rednem sobotnem branju. Ne bi se mogla bolj strinjati z njim! Njegov sklep je: »Tudi vlada se mora odpovedati svojim prikritim ideološkim namenom z alibijem varčevanja in lakmusov papir je zagotovo šolstvo.« Dobra šola je ključna za našo prihodnost in odlični učitelji njen predpogoj! Zato naj bi uvedli sprejemne izpite za kandidate za učiteljski poklic in povečali avtonomijo učiteljev v šolah, ne pa varčevalnih ukrepov, kakršne predlaga vlada. Na nedavni javni tribuni gibanja Kakšno šolo hočemo smo orisali stanje šolstva in nakazali, kam želimo priti. Kot je povedal avtor
dveh študij o naši OŠ, dr. Kristijan Musek Lešnik, je temeljni smisel šole »opremiti otroke z znanji, veščinami, kompetencami, ki jim bodo omogočile uspešno in zadovoljno življenje v prihodnosti«, namesto tega pa jim večina javnih OŠ predvsem posreduje informacije in ocenjuje njihovo uskladiščenje v učenčevem spominu. Z večanjem števila učencev v razredu, z omejitvami letnega dopusta učiteljev ter povečanjem učnih obveznosti zanje pač ne bomo dosegli večje kakovosti pouka in boljših odnosov med učitelji, učenci in starši, temveč bomo le kaj malega privarčevali. Na račun otrok, za katere so se borili zmagovalci referenduma o družinskem zakoniku, zdaj pa njihove zaskrbljenosti in protestov zoper nevarne varčevalne ukrepe ni opaziti.
Pritegnil me je tudi odličen intervju s profesorjem Bojanom Bugaričem pod naslovom Potrebujemo alternative, v katerem opozarja na evropsko nevarnost »zmanjšanja države«. Zaradi nje bodo tisti, ki so najmanj odgovorni za krizo, »najbolj prizadeti in jo bodo najbolj občutili«. Pravi, da manjka nekdo, ki bi nad tem izražal zaskrbljenost. »Ljudje imajo v glavnem vprašanja, odgovorov pa nimajo, in ker ni nobene politične stranke, ki bi takšne stvari problematizirala« se širi občutek, da je ta za blagostanje ljudi in sveta ogrožujoča neoliberalistična politika edina možna in/ali pa nastanek populističnih gibanj, ki problematizirajo idejo EU kot tako, česar se je treba bati. Profesor Bugarič resda razmišlja v evropskem kontekstu, a kljub temu bi bilo zaželeno, da bi pustil odtis svetlobe na časopisni strani, ko bi bil povedal, da imamo v Sloveniji alternativo. Zapisana je v odlični študiji Kam po krizi, spisani že leta 2009 (sic!), na podlagi katere je nastalo gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in stranka TRS. Torej se mnogi državljani in državljanke RS nismo odpovedali »ideologiji upanja«, kot ta alternativni pogled poimenuje Bugarič. Ko nas bo še več – to se bo zgodilo prav zaradi demontaže socialne države in uzurpacije demokracije -- bo alternativa bolje vidna in politični zemljevid Slovenije in EU drugačen. Tak, ki bo, kot je zapisala Jožica Grgič v taisti Sobotni prilogi, za številkami videl ljudi. A ne le peščice najbogatejših, temveč vse, saj gre za naše skupno blagostanje. Ljudje namreč nismo strošek, temveč drug drugemu darilo, za katero velja hvaležno skrbeti.

Manca Košir, Ljubljana