torek, 28. februar 2012

Javna tribuna civilne iniciative Kakšno šolo hočemo



»Naša šola rabi jasno vizijo, jasno predstavo, kaj naj daje šolarjem, da bodo lahko kompetentni, uspešni in zadovoljni v svetu, v katerega odraščajo.«
Dr. Kristijan Musek Lešnik

VABILO

Civilna iniciativa Kakšno šolo hočemo vabi na javno tribuno

v torek, 6. marca 2012 ob 17.00 uriv veliko dvorano Ministrstva za šolstvo in šport, Masarykova 16, Ljubljana.

Javna tribuna bo razprla bistvena vprašanja in dialog o slovenski devetletki:

Kje smo in kam želimo priti?

Za uvod v pogovor, ki ga bo povezovala dr. Manca Košir, bodo svoja stališča predstavili:

Dr. Kristijan Musek Lešnik, avtor Sive knjige o osnovni šoli v Republiki Sloveniji in Bajke in povesti o devetletki

Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, nosilka raziskave
 Učenci z učnimi težavami, izvirni delovni projekt pomoči

Viljem Ščuka, avtor projekta Brez megle v glavi

Mag. Jožica Frigelj, učiteljica, CI Kakšno šolo hočemo

Vabljeni, naj se sliši vaš glas!
Civilna iniciativa Kakšno šolo hočemo

Kontaktna oseba mag. Jožica Frigelj, e- pošta: frigeljj@gmail.com, telefon 031 723 059

MANIFEST ZA ODLIČNO JAVNO ŠOLO

Kdor ima otroke zares rad, hoče prihodnost zanje: odlično šolstvo in soustvarjanje radostne šole

  1. Hočemo vsem dostopno brezplačno javno šolo, šolo za boljše življenje, za boljšo družbo, šolo, ki bo podpirala sodelovalno učenje vseh njenih členov: učencev – staršev – učiteljev in okolja.
  1. Hočemo najboljše učitelje. Učitelj ni (samo) poklic, je poslanstvo, ki ga zmore opravljati ljubeča, sočutna, svobodna, samostojna in strokovno odlična osebnost. Zato zahtevamo, da programi pedagoškega študija posvetijo več pozornosti razvoju čustvene, socialne in duhovne inteligence. Sposobnost učitelja za dialoško soustvarjanje, skupinsko delo in vzgojo je enako pomembna kot strokovno znanje.
  1. Hočemo drugačno izobraževanje učiteljev. Da bodo učitelji visoko motivirane, osebnostno zrele, duhovno bogate in etično odgovorne osebnosti, ki znajo prepoznati različne talente otrok in jih spodbujati k razvoju le-teh.
  1. Hočemo drugačen status učiteljev. Večji družbeni ugled, višje plače, gibljivo zaposlovanje, na vsakih sedem let prosto leto za dodatno osebnostno in strokovno izobraževanje in več časa za njihovo ustvarjalnost, ki mora biti opažena in nagrajena. Družba naj učitelju vrne zaupanje in ga razbremeni nepotrebne birokracije,
  1. Hočemo vrhunsko izobraževanje in srčno vzgojo učencev. Šola naj vzgaja samostojno, odgovorno, sproščeno in samoozaveščeno osebnost; ki zna skrbeti za svoje zdravje, čustva, samodisciplino, zna komunicirati, sočutiti, sodelovati in se povezovati z drugimi; spoštovati sebe, naravo in soljudi - tudi tiste, ki so drugačni. V pedagoškem procesu je treba v večji meri upoštevati razvojno psihologijo.
  1. Hočemo manjše šole prijaznih oblik in barv, z vrtom, z razredi do 15 učencev, zdravo prehrano in poukom, ki se bo začel v skladu z delovnim ritmom okolja.
  1. Hočemo šolo, kjer ocenjevanje ne bo namenjeno selekciji, ampak samovrednotenju lastnega napredka. Cilj je odličnost vseh učencev. Šola mora spodbujati učenca pri razvoju njegovih potencialov, in socialnih veščin, ga naučiti učiti se in biti odgovoren za svoje znanje,.
  1. Hočemo razbremenitev učnih programov. Zahtevamo zmanjšanje informativnih vsebin in več časa za izkušenjsko učenje ter eksperimentiranje. Vsebine morajo biti tematsko povezane in interdisciplinarno prepletene. Učne programe je treba mednarodno primerljivo spremeniti in vanje vključiti več vsebin globalnega učenja.
  1. Hočemo šolo, ki bo razvijala skrbništvo med učenci, mentorstvo med učitelji ter sodelovanje s starši. Razvijamo mrežo medsebojne podpore in sodelovanja, ne tekmovalnosti. Spodbujamo medgeneracijsko povezanost in soodgovornost. Mentorstvo naj postane ena od možnih oblik zaposlitve učiteljev po določeni delovni dobi v šoli.
  2. Hočemo avtonomne in raznolike šole, možnost izbire med različnimi programi in pristopi ter enakovrednost predmetov: naravoslovnih, družboslovnih, tehnično-praktičnih in umetniških.