ponedeljek, 05. december 2011

Beremo z Manco Košir: Hipoteza o sreči

ČETRTEK, 8. decembra 2011 
v kavarni Union ob 19. uri

Decembra je ena najpogosteje izrečenih besed SREČA. Kaj sploh je sreča, kako postati srečen, kaj storiti za srečo v sebi in okoli nas – o tem piše ameriški profesor socialne psihologije dr. Jonathan Haidt v imenitni knjigi HIPOTEZA O SREČI: antična modrost in filozofija na preskusu pri moderni znanosti. Manca Košir se bo o tej svetovni uspešnici pogovarjala z njenim prevajalcem Janezom Penco, z anesteziologinjo Neli Vintar in televizijskim voditeljem Mariem Galuničem. Vstop prost.

Jonathan Haidt Hipoteza o sreči

Ne le branja, temveč resnega študija je vredno temeljito delo univerzitetnega profesorja pozitivne psihologije dr. Jonathana Haidta z naslovom Hipoteza o sreči in obrazložitvenim podnaslovom Antična modrost in filozofija na preskusu pri moderni znanosti (njen odličen prevajalec Janez Penca jo je pred mesecema navdušen izdal kar v samozaložbi), o kateri je ugledni Sunday Times
med drugim zapisal: »Navdušujoče … človeško, duhovito in tolažilno … Imenitno združuje antične kulturne vpoglede z moderno psihologijo … celo ponuja šibko upanje, da bi lahko rahlo naravnali svojo srečnost, če že ne moremo nastavitisvoje telesne višine ... Iskrena in očarljiva knjiga.«

O pozitivni psihologiji sem na teh straneh že pisala, ko sem predstavljala delo Haidtovega mentorja dr. Martina Seligmana Naučimo se optimizma (Mladinska knjiga 2009), navdušena, da ta vrsta nove psihologije prihaja tudi v našo deželo. V dolino Šentflorjansko, v kateri nam primanjkuje zdrave samozavesti, dobre samopodobe, humorja, veselje do življenja in dela, najbolj pa optimističnega pogleda na življenje.
O tem, kaj to pomeni, kakšni procesi se sprožajo ob posameznih doživljanjih v možganih, kako lahko korigiramo svoj značaj (spremeniti ga ne moremo), da bomo bolj optimistično zrli nase in na svet, kaj zares potrebujemo za srečnost, o teh pomembnih -- mar niso pravzaprav najpomembnejše? – rečeh razpravlja dr. Haidt na svež in živ način, podložen z antično modrostjo in vzhodnjaškimi filozofijami.

Kaj torej lahko naredimo, da bi živeli dobro, srečno, da bi prepoznali smisel svojega življenja? »Prepričan sem, da lahko odgovor najdemo samo, če razumemo, kakšna bitja smo ljudje,« piše avtor. »Individualna selekcija nas je oblikovala za sebična bitja, ki se bojujejo za vire, užitke in ugled, skupinska selekcija pa naj je zgnetla v bitja, ki živijo v panju in hrepenijo po tem, da bi se izgubila v nečem večjem od sebe. Smo družbena bitja, ki potrebujejo ljubezen in vezi, smo marljiva bitja, ki hrepenijo po usposobljenosti in se znajo vitalno angažirati v svojem delu. Smo krotilec in slon in naše duševno zdravje je odvisno od tega, ali oba delata skupaj in si pomagata s svojimi odlikami,« povzema svoje dragoceno delo dr. Haidt. Prepričan, da si lahko pomagamo s starodavno modrostjo in moderno znanostjo, in tako najdemo prepričljive odgovore, čemu je namenjeno naše življenje. Sreča ni samo ali predvsem zunaj nas, v zunanjih okoliščinah, tudi ne le znotraj nas, v naši duši in srcu. Sreča prihaja od nekod vmes. Ni nekaj, kar bi lahko našli ali pridobili ali neposredno dosegli. Ustvariti moramo prave razmere zanjo in jo nato čakati. Nekaj od teh razmer se skriva v nas samih, je dokazal dr. Haidt. Npr. povezanost med posameznimi različnimi deli in ravnmi naše osebnosti. »Druge zahtevajo odnos s stvarmi, ki nas presegajo,« je prepričan: »Tako kot rastline za rast potrebujejo sonce, vodo in dobra tla, ljudje potrebujemo ljubezen, delo in povezanost z nečim večjim od nas.« Zato večkrat poudari: »Vredno si je prizadevati za dobre odnose z drugimi, s svojim delom in z nečim, kar nas presega. Če nam uspe urediti to, se nam izrišeta namen in smisel življenja.«

Prav zdaj je čas, da prepoznamo resničen namen našega žitja in bitja! Kot je pisal že Evdard Kardelj, nam sreče ne bo dala ne država ne cerkev ne … srečo si moramo zgraditi sami. S prepoznavanjem človeške narave, naših resničnih potreb in zadovoljstev, ki nas izpolnjujejo. Z zavedanjem, da se je končala civilizacija sebičnega JAZA in je zdaj čas za gradnjo skupnosti, za vero v MI. »Kadarkoli se združujejo skupine ljudi, da bi družno spreminjale svet, lahko stavite, da sledijo viziji kreposti, pravičnosti in svetosti,« je prepričan dr. Jonathan Haidt. In jaz z njim, ki že pletem mreže skupnosti za novo vizijo bivanja z odprtim srcem na drugače upravljanem svetu, kot je bil doslej. Krepost, pravičnost in svetost so gesla nove civilizacije, ki jo postavljam jaz in jo postavljaš ti, vsi mi, ta trenutek in te dni

“Sem že navdušena! Kajti Haidt je moje sorte človek: povezovalec, ki ne pristaja na ALI ALI, ampak na IN IN – tako stara antična kot vzhodnjaška modrost IN moderna znanost. Dekle, ki sem maturirala iz razvoja religije v Indiji, diplomirala iz matematike in fizike na PA, napisala prvo seminarsko nalogo na faksu o pojmu smrti pri džainizmu, hinduizmu in budizmu IN postala prva častna članica društva za kognitivno znanost, vem, o čem piše. Veliko njegove referenčne literature sem preštudirala, njegovega mentorja Martina Seligmana sem s knjigo o sreči predstavljala na svojem večeru BMK v kavarni Union, itd. Kar me pri Haidtu fascinira, torej ni to, o čemer piše, temveč to, KAKO TO DELA. Izjemno inteligentno, duhovito, sistematično, logično, preprosto ... šarmantno, skratka!” sem rekla v kavarni Union, ko mi je Janez Penca predal knjigo