torek, 25. oktober 2011

Poštni predal Sobotne priloge: Mednarodni vlagatelji si v podjetjih ne želijo vpliva države

Minulo soboto, 22. oktobra, je bilo v poštnem predalu 29 Sobotne priloge Dela objavljeno moje pismo, ki je odgovarjalo na podcenjevalno govorjenje o vlogi države v pogovoru z direktorjem Dunajske borze. Kar me je pri objavi pisma - lahko ga preberete spodaj - ganilo, pa je naključje, ki to ni. Čast me je namreč doletela, da je pisemce objavljeno ob rubriki Prejeli smo, v katerei pod naslovom Reafirmacija ekonomske vloge države z javno lastnino in s tržno-planskim gospodarskim sistemom objavlja svojo kratko študijo (neoliberalističnih) ekonomskih razmer v Sloveniji in vizionarsko nakaže rešitev dragi prof. dr. Viljem Merhar. Bil je moj profesor na podiplomskem
študiju, pri njem se je bilo učiti ekonomije užitek. Zaradi jasne argumentacije in elegance, s katero je znal profesor predstviti ekonomijo. In zdaj jaz, njegova bivša študentka, pišem o istem kot gospod profesor! A ne samo to! Profesor Merhar zaključuje svoje razmišljanje z besedami, ki so zapisane v programu gibanja in stranke za trajnsosni razvoj Slovenije TRS! Takole pravi: " Reformo vseh teh dejavnosti pa mora opraviti država z okrepljeno vlogo v procesih družbene reprodukcije v korist VSEH svojih državljanov. Samo tako se bo s temi infrastrukturnimi reformami poudarila ekonomska vloga države. Ta se bo iz aparata nasilja zgolj vladajočega razreda spremenila v aparat, ki bo blažil razredna protislovja, ker bo s svojo ekonomsko POLITIKO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA šele tako lahko zasledoval BLAGINJO VSEH DRŽAVLJANOV (velike črke moje)." Bodimo ta sprememba, bodimo za trajnostni razvoj Slovenije!

DELO – SOBOTNA PRILOGA, POŠTNI PREDAL

Mednarodni vlagatelji si v podjetjih ne želijo vpliva države

Da si mednarodni vlagatelji v podjetjih ne želijo vpliva države, beremo na vrhu pogovora s Heinrichom Schallerjem, direktorjem Dunajske borze. Tako piše v naslovu, ki ga je zapisala novinarka. Pametni mož je namreč izjavil (če smemo zaupati prepisovalki oz prevajalcu pogovora): »Mednarodni investitorji si ne želijo preveč vpliva države v podjetjih.« Kar je seveda nekaj drugega, kot je zapisano v naslovu, namreč, da si ga ne želijo (nič). Če bi gospod Schaller izjavil, kar piše v naslovu, bi v času, ko se menja obstoječa paradigma tako družbene kot politične in tudi gospodarske ureditve, izpadel smešen. Tako pa samo pove, da ne zaupa slovenski državi (podčrtala M.K.). V kakšni skandinavski državi česa takega pač ne bi izjavil. Kaj šele v letošnji gostji slovitega frankfurtskega sejma »mitski Islandiji« -- tudi Slovenija ima svoje mite, zanimive, a nas o njih v šolah niso učili, mediji jih ne poznajo in ne sporočajo o našem mitskem izročilu --, kjer danes z roko zamahnejo pred tovrstnimi »modrovanji«. Islandija, dežela, ki je doživela tretji največji gospodarski zlom v zgodovini, saj je leta 2007 njen javni dolg znašal 900 odstotkov družbenega bruto produkta, vsak Islandec pa je bil Britancem ali Nizozemcem dolžan 20.000€, je bila pred finančnim zlomom (kot bomo mi, če bomo poslušali prišepetovalce o neustreznosti državnega lastništva in regulacije trga, namesto da bi okrepili pravno in socialno državo). A Islandija se finančno ni potopila, temveč je storila radikalen preboj, ki bi v marsičem lahko navdihoval tudi Slovenijo. Denimo: Prebivalci so se ponovno povezali med seboj in pred desetletjem privatizirane banke so spet državne. Zavrnili so koncept neoliberalnega trga (več o tem glej www.mancakosir.com) in zahtevali od države, da prevzame svojo odgovornost. Okrepljena in na novo postavljena država se je v marsičem izkazala za boljšega gospodarja od zasebnikov. Islandija je izšla iz krize in njeni prebivalci so zadovoljni ljudje, ki jih ni več strah za prihodnost svojih otrok in vnukov. Ker je pri njih nacionalni interes jasen in uresničevan: blaginja za vse!