nedelja, 09. oktober 2011

Polepšali so mi dan

V stroju se je pralo perilo, v kuhinji sva z mamo sestavljali spisek, kaj nama je zmanjkalo v shrambi, na računalniškem ekranu stotinja pošte, na katero odgovarjam, od kar smo sprožili gibanje TRS. Prižge se sonce in jaz ga grem pogledat s cekrom v roki. Prva smer: najboljši sosed, odprt tudi v nedeljo. Pred leti sem na referendumu glasovala proti odprtim trgovinam ob nedeljah, ker so me tako prosile prodajalke in ker sem si rekla, da se ne bi rada razvadila z nedeljskimi nakupi. Referendum je uspel, a trgovine so ob nedeljah ostale odprte. Kje je bila pravna država RS? In zdaj tudi jaz kdaj pa kdaj zavijem v nedeljo v trgovino, takrat, ko vem,
 da bo ponedeljek garaški od jutra do večera, pa enako torek in sreda in četrtek in petek in sobota in ne bo časa za nakupovanje hrane. Pred Mercatorjem se mi nasmeji znanec - klošar, ki tu poseda že vrst let. Prijazen, uglajen, obrit, čist, s plišastimi igračkami obkrožen in vedno z dobro besedo v srcu in na jeziku. Nakupim svoje, njemu pa prinesem debel sendvič z mortadelo in olivami, pa pivce za živce. Še malo poklepetava, mu pomaham, ko zakliče za menoj "Manca, bomo volili vašo stranko TRS!"  Hura, mu odgovorim, vesela, da imamo tako volilno bazo. Kralji ulic so ljudje, s katerimi sem povezana na poseben način, odkar pa izdajajo časopis, še bolj. Sem imela seminar za ustvarjalce Kraljev ulic in bila presenečena, da so bili veliko bolj motivirani in radovedni kot večina mojih študentov na FDV ... Potem sem zavila še k Albancu, kjer že desetletje kupujem sadje in zelenjavo ob dnevih, ko vem, da mi ne bo zneslo skočiti na tržnico k mojim kmetom. Tu so fantje res prijazni in vedno mi povedo, katero sadje in zelenjava so iz Slovenije, kaj je najboljše, najbolj slastno ... Če nimam denarja, ker sem letela na Rožnik in doma pozabila denarnico, a sem se nazaj grede kljub temu ustavila pri njih, mi rečejo: "Boš pa drugič prinesla!" Ganilo me je, ko sem pred časom videla obupanega, lačnega tovornjakarja iz Bog si ga vedi katere države, ki si je zaželel en grozd, pa ni imel dovolj denarja zanj. Sem ga častila. In prodajalec je potem častil mene, ki mi je zmanjkalo drobiža ... Takoj sem o tem napisala kolumno za Obraze (za katere zdaj ne pišem več, a bom na tej spletni strani skušala počasi vzpostaviti red z novimi kolumnami) z naslovom VERIGA DOBREGA - objavljena je v knjigi Objemi srca pa še na tole stran jo brž prilepim. Danes smo malce dlje klepetali, ker je pač nedelja in si človek vzame čas za ljudi. Pa smo prišli tudi do priljubljene teme, koga volit na teh volitvah. Rečejo fantje, da oni sploh ne bodo šli na volitve, ker nimajo koga obkrožit. Jaz: "Kako da ne! Našo stranko, naše gibanje TRS!" Jim razložim, da podpiramo socialno državo pa blaginjo vseh pa ... Fantje poslušajo. Jih pobaram, če poznajo v svojih vrstah kakšnega pametnega, zgovornega Albanca, ki bi ga dali morda na našo volilno listo, nekaj prostora še imamo. Takoj se spomnijo na doktorja, ki je izgubil službo . Doma brezposeln čemi z dvema otrokoma ... Napišem svoj elektronski naslov, naj se javi, se bova dobila in pogovorila, ali njegove vrednote in delo sodijo v koncepti gibanja za trajnostni razvoj 
Slovenije. Oči so se nam svetile in veseli smo bili, da smo se nekaj dobrega domislili. Pred vrati sta stala še dva Albanca, ki delata v Nemčiji in sta tu na nedeljskem obisku. Sem jima razložila, kdo smo v TRS in povedala, da imajo možnost volit, čeprav so v Nemčiji ... Ko sem odhajala, sem imela dober občutek. Da sem nekomu ponudila drugačno možnost in da so številni Albanci, ki prodajajo po vsej Sloveniji zelenjavo in sadje krasni ljudje, ki zdaj vedo, koga lahko volijo.

Kako lepa nedelja: Vesel klošar, zadovoljni albanski zelenjavarji, srečna jaz!