sobota, 01. oktober 2011

Moj govor na ustanovnem zboru Gibanja TRS

Ne zapirajte se vase, ne delajte le zase, ostali boste brez zaklonišča. Prosto po grafitu

Živimo v fantastičnem času, bistveno drugačnem od časov pred tem. Dogajajo se strahotne spremembe, čas teče hitreje, odpira se nam priložnost, da izberemo novo možnost. Možnost, da bomo preživeli. Na način nove paradigme, radikalnega loma z obstoječim. Da bomo presegli sebični individualizem, potrošniško norost, narekovano z vrhov peščice bogatih, ki upravljajo svet, in bomo končno doumeli: blaginja vseh je edini garant preživetja posameznikov, skupnosti, vseh živih bitij in planeta Gaja. Da bomo množično zaživeli na ravni višje zavesti, odprtega srca in iskrivega duha, notranjega miru in splošnega blagostanja. Zavezani etiki. Odgovorni drug za drugega, ker smo vsi prepleteni in vsi eno. Gibanje TRS je ta možnost.

»Produktivistična miselnost, ki se je razvila na Zahodu, je pahnila svet v krizo, iz katere se je treba izviti z radikalnim odmikom od starega kopičenja 'vedno več', (…) Skrajni čas je, da prevladajo skrb za etiko, pravičnost in trajnostno ravnovesje,« je zapisal navdihovalec milijonov prebujajočih, veliki Človek Stéphane Hessel (udeleženec francoskega Odpora, angažiran pri nastajanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah) v knjižici Dvignite se!

Radostna gledam, da se dvigujemo tudi na Slovenskem. Z neverjetno naglico in zagonom take energije, kakšne še nisem doživela. Gibanje TRS je prebudilo stotine in stotine, ki pravijo: »Dovolj imamo, hočemo ugrabljeno državo nazaj!« A prvič, kar delam na področju javnega dobra, sem doživela tako množično nadaljevanje tega stavka. Ki pravi: »Pripravljen/a sem vam pomagati. Znam to in to, lahko prispevam, vključite me!« Vesna in Robi Vilar sta, denimo, prispevala poetičen etični kodeks, v katerem poudarjata bistveno za našo skupno zavezo, za gibanje TRS. In napisala sta osnutek programa, v katerem sta razmišljala o Sloveniji kot narodnem parku, o 100 odstotni samooskrbi Slovencev, o socialni pravičnosti, o (so)delovalnih skupnostih, ki jih je potrebno vzpostaviti, in drugih za Slovenijo usodno pomembnih rečeh. Takih, o katerih sem razmišljala tudi sama, ko sem se podala na pot iskanja somišljenikov, dovolj močnih za graditev drugačne prihodnosti vseh nas. Našla sem jih, ustanovili smo iniciativni odbor gibanja TRS, ki so se mu takoj začeli pridruževati novi in novi ljudje. Bila nas je peščica, zdaj nas je že četa pogumnih, da storimo nov korak. Ne zase, ampak za prihodnost naših otrok in vnukov, za prihodnost Slovenije in drugačnega sveta.

Danes je zgodovinski dan. Dan radosti prebujenih. Čaka nas težko delo, a poklicani smo, da ga opravimo. Kdo ga bo, če ne jaz, ti, vsi mi, ki vemo, verjamemo in občutimo, da je prav ZDAJ pravi čas za korenite spremembe. Ne zapirajte se vase, ne delajte le zase, ostali boste brez zaklonišča.