nedelja, 23. oktober 2011

Hvala ti, Tone Pavček

Hvala ti, dragi moj pesnik, in ob mnogih prilikah ne le bližnji mi človek, temveč navdihovalec, katerega pesmi nosim v srcu in v prenekaterem objavljenem besedilu (primerka pripenjam). Ko smo pred dvanajstimi leti ustanavljali študijske krožke Beremo z Manco Košir po vsej Sloveniji, sem sleherni nagovor krožkaricam in krožkarjem začela s tvojo kleno ugotovitvijo iz tistih prazničnih osamosvojitvenih dni, ki si jo izrekel v parlamentu: "Če ne bomo brali, nas bo pobralo!" Ta tvoja preroška misel je postala vodilo bralnih krožkov in tudi na svojih knjižnih kazalkah jo imamo napisano. Zaradi tebe, ljubi Tone, je več bralcev v tej božanski deželi slovenski, kot bi jih bilo, če tebe na svetu ne bi bilo. Kako obilno si sejal in tvoji žetvi ni videti kraja! Tvoje telo se je povrnilo v zemeljski prah, tvoja duša lebdi nad nami in nas modri. Kamorkoli grem te dni po tvoji smrti, povsod ljudje recitirajo tvoje pesmi.Še si bil živ, še, ko smo ustanavljali gibanje za trajnostni razvoj TRS in sem jaz v tvojem vitalističnem duhu, z dvignjenii rokami, vzklikala: Vredno je poskušatio vedno znova, IN ZNOVA ... In bom ponavljala za teboj, dragi moj pesnik Tone, ki si me tako rad hudomušno objel in kakšno duhovito rekel v odgovor na moje veselje, da se spet vidiva, bom ponavljala za teboj do konca svojih dni: KO HODIŠ, POJDI ZMERAJ DO KONCA. ... Poskusi: vnovič in zopet in ZNOVA. Hvala ti za vse, dragi Tone! Kot vedno tvoja Manca.

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.


vir fotografije: Wikipedija