sobota, 18. april 2015

Jože Ciuha (26. 4. 1924 – 12. 4. 2015)

Dragi Jože Najboljši!

JOŽE CIUHA in MK On, ki je stvarstvo ustvaril,

ki gleda nanj z najvišje nebesne svetlobe,

ki ga je naredil, ali morda ni naredil,

On to ve, mogoče pa tudi ne ve.

(Rigveda)

»Naj bo škandal,« si naročil. Četrtkov pogreb na Plečnikovih Žalah ni uspel biti škandal, bil pa je vesele narave v tvojem duhu. Z znamenito kukavico radia Svobodna Ljubljana, ki si jo 9. maja 1945 ob pol sedmih zjutraj s prijatelji prav ti zavrtel, in z borbeno pesmijo Hej brigade za slovo od odprtega groba.

»O politiki ni vredno zgubljati besed,« so bile ene tvojih poslednjih besed, nad slovensko politično vrhuško povsem razočaranega Don Kihota. Ki te ni zanimala pozicija moči, tekmovanja in prerivanja na sceni, saj ti je bilo misliti z lastno glavo vodilo, biti drugačen in neprilagodljiv večni popotnik usojenost. Kozmopolit, zapečaten z odkritjem v skladišču domače videmske železniške postaje leta 1941, kjer so ležali kupi zaseženih knjig, obsojenih na predelavo v papir takratnega Reicha. Si rešil knjižico o zgodovini filozofije, v kateri si prebral nekaj verzov iz Rigvede. Kot si mi povedal v intervjuju za Novo revijo, te je prevzel občutek, da si takrat trčil na mehki rob usodne enigme: na pravo stvar.

Tej »pravi stvari« si bil zvest na svojem vseživljenjskem popotovanju s svojsko »energijo partizanskega samorastništva«. V NOB si se vključil kot kulturnik in to si vselej ostal. Radoveden, odprt in svobodomiseln, brez plašnic, tako tipičnih za temno deželo na sončni strani Alp. Zato si šel po Svetlobo v daljne kraje. »Že v prvi lekciji, ki sem je bil deležen na Vzhodu, so me podučili, da slučajnosti ni. Da je slučajnost samo sinonim za nerazumevanje vsega, kar se zdi slučajno,« si povedal. In svoje življenje ter pojave sveta opazoval s te točke zavedanja. Z duhovitim in satirično kritičnim odnosom, kar odseva modrega duha. Z barvno radoživostjo – »Tipično, da Slovenci nimamo slik v rumeni in rdeči barvi« -- in ilustrativnostjo, ki je profeti zamolklih trpečih samopomilovalnih tonov ne priznavajo za umetnost. Saj zato pa nisi dobil velike Prešernove nagrade pa tudi v SAZU so cincali, ali te bi ali te ne bi … Si pa zato imel »številne odmevne razstave v tujini, na primer v Benetkah, Moskvi ali Parizu. Bil posebej ponosen, da je lahko povsem izjemoma razstavljal v van Goghovem muzeju v Amsterdamu, postal častni tuji član ruske akademije umetnosti, najbrž tudi zaradi svojega velikopoteznega kulturnega impulza, ki je povezoval Vzhod in Zahod«, je dejal dr. Milček Komelj v orisu tvoje velike osebnosti v četrtek na Žalah. In poudaril: «Jože Ciuha je bil človek velikih duhovnih širjav, izjemnega intelekta in pronicljivega duha.«

Saj zato, dragi Jože Najboljši, si pa tako ven štrlel! Kot tvoj prijatelj Kihot, s katerim si pogosto kramljal. Bili so to pogovori, ki se v neskončnost vlečejo. Pesnika dva, ki vaju je razvnemala poezija: Du-Fu, Rilke, Verlaine, Jesenin, Lorca/in nekaj slovenskih poetov. Kajpada oba izobražena, tvoj prijatelj Kihot in ti, ki si se na smrtni postelji stegnil v njegovo dolžino, suh in dolgih prstov, kot si ga/si se mnogokrat narisal. Oborožen z enciklopedičnim znanjem/ o psihoanalizi in globinski psihologiji,/ veliko ve o filozofiji, ezoteriki in mistiki,/ o kibernetiki, parapsihologiji, generativni gramatiki,/ o eksperimentalni estetiki, itd., itd.

»V mladosti sem odkrival svet okoli sebe, da sem v zrelih letih odkrival sebe v tem svetu in da naposled odkrivam sebe v sebi,« si dejal. Kaj vse si odkril, najbolje ve Smrt. Tvoje so besede: «Življenje je darilo, ki ga dobimo z rojstvom. Ki ga potem živimo: častimo ali preklinjamo. Pot, ki nam je dana, prehodimo. Vrednost ji izmeri smrt.« Vrednost te igre, o kateri ti je prijatelj Niko Grafenauer ob slovesu prebral: To igro zmerom vsak zase igra,/ brez prič./ In nekega dne se v njej izravna/ vse in nič.

Šele po tvojem odhodu, ko ne bodeš več v oči, bodo tudi Slovenci sčasoma začeli meriti tvojo vrednost. Jim bo pomagal drugi del Kronike sedmih pozab, spominov od začetka druge svetovne vojne do danes, jim bo pomagala zbirka pesmi, ki si jih pisal od gimnazijskih let, in bo ugledala luč sveta. Jim bo pomagala Galerija Jože Ciuha, ki jo je obljubil župan Zoran Janković. Jim bomo pomagali pričevalci tvojega fascinantnega življenja, hvaležni za Svetlobo, ki si jo v sliki in besedi in – hvala Milosti! – s stiskom rok prelival v nas. Potuj v miru, moj Najboljši!

Tvoja Manca Najboljša

torek, 14. april 2015

Vsaka smrt je tudi dar



Izšla je moja osemnajsta knjiga Darovi minevanja, v kateri s sedmimi dopisovalci razmišljam o umiranju in smrti. V Delovem intervjuju sem ponudila nekaj razmislekov. (foto: Uroš Hočevar/Delo)



ponedeljek, 06. april 2015

Živeti iz srca

Pot pozornosti Krivulje Kdo si, ženska? Kako živiš? V kaj verjameš? V čem vidiš smisel svojega življenja? Taka in podobna vprašanja si velja zastaviti v teh marčevskih dneh, ko slavimo kar dva ženska praznika, dan žena in materinski dan. Kdo sem in kaj hočem?
Eden najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, letošnji že 65. Berlinare, je minil v znamenju žensk. Film je občutljiv seizmograf družbenih razmerij, trendov in vrednot, značilnih za zdajšnji čas; najboljši umetniški filmi kažejo najbolj natančno. Na slovitem berlinskem festivalu so ženske pomembno barvale vsebino, močno so bile zastopane kot igralke in kot režiserke. Ženske so osvojile filmski svet!
Že vrsto let so pisateljice na vrhu lestvic najbolj prodajane in brane literature, vsako let dobijo prestižne nagrade za svoja književna dela. Vse več je žensk med vrhunskimi znanstveniki in univerzitetnimi profesorji, medicina je v posameznih dejavnostih že prevladujoč ženski poklic, prosveta pa sploh. Ko so zavedni Slovenci v času čitalnic vzklikali: »Kultura in prosveta, to naša bo osveta«, si najbrž niso mislili, da bodo »osveto« prevzele ženske … Gotovo so predpostavljali, da bosta ostali v njihovih rokah, merjeni z njihovimi vatli.

sreda, 01. april 2015

Italijanska čajanka v torek, 7. aprila, ob 18. uri v Konzorciju

Čajanke z Manco Košir v knjigarni Konzorcij
V knjigarni Konzorcij postajajo prireditve vedno bolj pomemben del knjigarne, ki postaja prepoznavno kulturno središče v Ljubljani. Letos decembra pričenjamo v knjigarni Konzorcij s Čajankami z Manco Košir. 

Vsak prvi torek v mesecu bomo ob 18. uri z Manco in njenimi gosti brali, klepetali in modrovali o prebranih knjigah. Bralna srečanja bodo potekala v prijetnem kavarniškem vzdušju,  kjer se bomo prepustili aromi čajev in domačega peciva.

Foto: Maja Slavec


Aprilska Čajanka z Manco Košir v knjigarni Konzorcij, ki bo v torek, 7. aprila 2015, ob 18. uri, bo obarvana z italijanskim pridihom, zato bo tekla v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji. Govor bo o dveh romanih priljubljenih italijanskih avtorjev: Alessandra Baricca MrGwyn in Darie Bignardi Popolna akustika. O njunem delu bosta pripovedovala Edvina Novak,ki je izdala Bariccova romana Svila in Devetsto, in igralec, ki je odigral to monodramo ter prevedel MrGwyna, Janko Petrovec.

Alessandro Baricco MrGwyn:»Odkar je objavil seznam dvainpetdeseti reči, ki jih ne bo počel nikoli več, je Jasper Gwyn zdrsnil v osamo, ki bi jo kdo drug imel za osebni propad, njemu pa je bila predvsem v olajšanje. Prepričan je bil, da si po dvanajstih letih nenaravnega javnega izpostavljanja, ki ga je od njega zahteval pisateljski poklic, zasluži čas za okrevanje. 

Najbrž si je domišljal, da se bodo ob ponovnem zagonu na novem delovnem mestu kopisata prebudili vsi deli njegovega življenja in se ponovno sestavili v spodobno podobo. Ko je tistega ponedeljka Jasper Gwyn stopil iz hiše, je bil prepričan, da ne začenja le prvega dne svoje nove službe, ampak odpira novo obdobje svojega bivanja.«


 

 

Daria Bignardi Popolna akustika: »Dolga leta sem si dopovedoval, da ti nihče ne bi mogel dati več od mene, toda prisilila si me, da sem se zazrl vase, in veš, kaj sem zagledal? Svoj inštrument. Glasbo. Občutke, ki me spremljajo, ko igram. Mogoče ne bom nikoli postal res velik solit, ampak glasba je moj daimon, bi rekel Massimo, moja usoda, bi rekla ti. (…) In kaj je tvoja usoda? 

Dolgo si se ji izmikala, zdaj je prišla pote. Naša usoda smo mi sami (…) Verjel sem, da sem doma tam, kjer si ti, a dala si mi razumeti, da spadam drugam. (…) Če sem postal človek in nisem več nečimrn glasbenik, se imam zahvaliti tebi. (…) Ja, občutil sem bolečino in jo vložil v to, kar ljubim.«

Povabljeni prvi torek v aprilu v knjigarno Konzorcij na branje in kramljanje, pa tudi na košček italijanske duše, ki nam jo bo pričaral Dejan Vrbančič, solist v ljubljanski Operi, ter na okus italijanske vinske kapljice in še česa. Predvsem pa na osrečujoče druženje sredi knjig in s knjigami v srcu! 


 

petek, 27. marec 2015

Umrla je moja mama

IMAMA LUŠA, 100, Z DRUŽINO Vsak mora sam za svojo srečo.

Matere ostajajo ob poti

kot počivališče za utrujene,

kot znamenja

za vrnitev.

Neža Maurer

 

 

V 101. letu je 20. marca umrla naša mama Luša

PAVLA KOŠIR, roj. MASTNAK

(1914 – 2015)

Zahvaljujemo se čutečemu osebju doma Janeza Krstnika v Trnovem.

Po njeni volji smo jo pokopali v ozkem družinskem krogu na Plečnikovih Žalah.

Sin Jožek in hči Manca, snahi Nada in Metoda, vnuki Ladeja, Gašper, Anže, Klemen, Milena in Tina z družinami.

Maša za pokojno bo v soboto, 28. marca, ob 19. uri v  trnovski cerkvi, ob kateri stoji dom, v katerem je v objemu svojih ljubih izdihnila naša mama Luša.

četrtek, 26. marec 2015

Svetovni etos in celostna pedagogika

Urednika dr. Borut Ošlaj in dr. Marko Pavliha v pogovoru z Manco Košir

Svetovni etos in celostna pedagogika - dr. Borut Ošlaj in dr. Marko Pavliha 1Povečaj sliko

Vabimo vas na pogovor o konceptu celostne pedagogike, ki zahteva uravnoteženo vzgojo celostnega človeka in ki je ključen za uresničevanje moralne družbe prihodnosti.
Knjiga Svetovni etos in celostna pedagogika (Didakta, 2014) razkriva interdisciplinarni pogled na vzgojo v 21. stoletju, od najnovejših izsledkov nevroznanosti o delovanju možganov do tega ali je klasično ocenjevanje v šoli še primerno za današnji čas.
Z urednikoma knjige se bo pogovarjala dr. Manca Košir.
Vljudno vabljeni!

Vir: Knjižnica Otona Župančiča, Napovednik.com

sreda, 25. marec 2015

Etična anatomija telesa – dr. Lenart Škof

Pravkar prebiram imenitno študijo Petra Wilberga BOLEZEN JE ZDRAVILO: Uvod v življenjsko medicino in življenjsko zdravljenje (Sanje, 2014), ki govori o telesnosti zavesti, o “telesu duše”. Toplo priporočam predavanje dr. Lenarta Škofa, ki bo spregovoril tudi o teh pomembnih rečeh.

Etična anatomija telesa – dr. Lenart Škof 1Povečaj sliko

Etična anatomija telesa je veda o tem, kako skozi telo misliti etiko. Iz zgodovine zahodne filozofije in znanosti smo bili navajeni, da so telesu pripisani podvrženost strastem in nagonom, da je v nasprotju z duhom in zavestjo postavljeno v bližino narave ali živalskega, da telo ne misli in da s tem nima etične relevance.
Sodobna etika je v tem pogledu v etiko telesnosti prinesla revolucionarne spremembe. V predavanju bomo pokazali na ta prelom s klasičnimi etikami razuma v smeri senzibilnosti ter orisali pomen etične anatomije telesa (oči, koža, srce, trebuh, maternica...), tudi v navezavi na stare indijske nauke o pomenu čutov in diha ter telesa kot mikrokozmosa.
Prof. dr. Lenart Škof je predstojnik Inštituta za filozofske študije Univerze na Primorskem.

Vir: Knjižnica Otona Župančiča, Napovednik.com

sreda, 18. marec 2015

torek, 17. marec 2015

France Bučar PRELOM, DO KATEREGA NI PRIŠLO

 

 

Predstavitev knjige na kratko povzemam s spletne strani MK zato, ker je France Bučar zame eden največjih na Slovenskem. Misli pokončno in deluje za javno dobro že vse svoje življenje. Prijatelji prihajajo v njegove cikle bivanja, prihajajo in odhajajo, ga izdajajo vedno znova. On pa sam, samorastnik, v svojo smer, ki ji je notranje zavezan, brez sovraštva, brez obžalovanja. SVETILNIK, ki se mu klanjam: FRANCE BUČAR.

 

Knjiga je poglobljen prikaz družbene stvarnosti, ki sta jo v Sloveniji v preteklih dvajsetih letih »tranzicije« ustvarile politična, gospodarska in znanstvena elita, ki so izkoristile zmedenosti in pasivnost vseh državljanov mlade države. Ti dogajanja spremljajo od daleč – kot da bi gledali film o propadu nekoga drugega in ne sebe, svojih sanj, svoje trenutne življenjske usode in svoje prihodnosti. Avtor tako v knjigi opravi refleksijo dogajanja oz. stanja v naši »prezgodaj rojeni« državi in nakazuje nujne korake z zahojene poti, če želimo obstati v sodobne globaliziranem svetu.

Bolezensko stanje, v katerem se je znašla družba brez temeljnih vrednot, onemogoča sleherni dogovor in povezovanje razpoložljivih sil. Še več. Sleherni uspeh, ki ga je na katerem koli področju dosegla stranka, ki ji ne pripadam, je zame enako kot poraz. Družba je zabredla v položaj ‚zero sum‘: vsak uspeh druge strani je v enaki meri moj poraz. Zato je nasprotovanje nasprotniku enako kot boj za zmago družbe, ki naj bi bila utelešenje mojih ciljev. Biti uspešen na račun družbene skupnosti je preprosto znak večje razumnosti.
V takih okoliščinah se predstavniki posameznih družbenih področij (sindikati, javni uslužbenci, podjetniki ...) sploh ne istovetijo z ukrepi, ki naj bi družbo rešili iz krize ali celo preprečili njen splošni propad, temveč se posvečajo izključno interesom svojega področja, čeprav na račun celotne družbe in čeprav jim mora biti popolnoma jasno, da z razpadom družbe propadejo tudi njihova interesna področja. Popolnoma isto velja tudi za politične stranke. Družba je že razpadla do tolikšne mere, da ne more več doseči nekega skupnega imenovalca svojih interesov.

F. B.

France Bučar (1923) je bil med drugo svetovno vojno najprej zaprt v ljubljanskih zaporih, nato v internaciji, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom. Doktoriral je 1956 na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je od 1965 predaval (1978 so ga zaradi političnega pritiska odpustili), leta 1990 pa je dobil naziv redni profesor. Preučeval je vprašanja javne uprave, pozneje tudi gospodarstva in upravljanja organizacij. Bil je med soavtorji 57. številke Nove revije ter ustanovitelji Demokratične opozicije Slovenije (Demos), prve koalicije demokratično izvoljenih strank, ki so nastale v letih 1989–1990. Imel je pomembno vlogo pri oblikovanju Temeljne listine in Ustave RS 1991, 1990–92 je bil predsednik prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije, do 1996 pa poslanec v Državnem zboru in do 2012 predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Za svoje delo je med drugim prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije in red za izredne zasluge Republike Slovenije.

ponedeljek, 16. marec 2015

Za celovitega človeka celostna pedagogika

Razmišljanja in razgovori v Mohorjevi

Knjigarna Mohorjeve družbe

Nazorjeva ul. 1, Ljubljana

Pogovore vodi filozof prof. dr. Bojan Žalec.

Sreda, 18. marca 2015, ob 17. uri.

Svetovni etos in pedagogika: na poti k edukacijski odprtosti in celovitosti

Naša tokratna gostja bo publicistka prof. dr. Manca Košir, gosta pa filozof prof. dr. Borut Ošlaj ter pravnik prof. dr. Marko Pavliha.

Podlaga pogovora bo knjiga Svetovni etos in celostna pedagogika (ur. Borut Ošlaj in Marko Pavliha), Radovljica: Didakta 2014.

»Posebej pozdravljam celostni pristop k pedagogiki, ki ga gibanje Svetovni etos postavlja v središče, posebej v izobraževalne procese. Celostna pedagogika je namreč izrednega pomena za prihodnje generacije, saj so imele v zadnjih letih vse preveč slabih zgledov. Edino pravilo je znova začeti tako pri temeljih kot tudi popravljati slabe zglede na vseh drugih področjih. Le tako si bomo lahko tudi dejansko pomagali iz krize, v kateri smo se znašli.«

Predsednik vlade RS prof. dr. Miro Cerar, v predgovoru h knjigi Svetovni etos in celostna pedagogika

»Pričujoča zbirka esejev Svetovni etos in celostna pedagogika bralkam in bralcem prinaša izbor poglobljenih razprav številnih priznanih strokovnjakov, ki iz različnih disciplinarnih zornih kotov obravnavajo verjetno najtežji in najpomembnejši problem človeka in družbe: vzgojo.«

»Kot urednika lahko le upava in želiva, da bo naša družba, predvsem pa politika znotraj nje, v bodoče problemu vzgoje posvečala več skrbi kot doslej; tudi zaradi spodbude, ki jo z izdajo te knjige dobrohotno pošiljamo strokovni in laični javnosti ter jo kličemo ne le k skupnemu razmisleku, temveč nič manj tudi h konkretnim dejanjem.«

Urednika v predgovoru h knjigi Svetovni etos in celostna pedagogika

Knjiga Svetovni etos in celostna pedagogika bo na voljo s popustom 10%.

Prisrčno vabljeni!