petek, 29. april 2016

Čajanka z Manco Košir

03.05.16 ob 18:00 - 19:00 - Knjigarna in papirnica Konzorcij
Majska čajanka bo posvečena pogovoru o duhovni literaturi.
Čajanka z Manco Košir
Majska čajanka v torek, 3. 5., ob 18. uri v knjigarni Konzorcij bo posvečena pogovoru o duhovni literaturi, ki nas spodbuja k prebujenju in graditvi boljšega sveta. Manca Košir se bo pogovarjala z gostoma Anito Kajtezovič, TAO inštruktorico, in zdravnikom dr. Urošem Dobnikarjem. Naslovi obravnavanih knjig so: Martin Kojc Prebujajoči se človek, Daniel GolemanGonilna sila dobrega: Dalajlamova vizija za naš svet in Pema Chödrön Tri zaobljube: Življenje v negotovosti in spremembah. S pesmijo nas bo presijala čarobna  Branka Božič, njen glas je LUČ.

Pa še kratki odlomki za okus po knjigah, ki jih je vredno brati, premišljevati in živeti.
Martin Kojc Prebujajoči se človek:
Vse  neprijetnosti v našem življenju, kot so vojne, bolezni, nesreče, revščina, stiska in obup, izvirajo iz človekovega hotenja, da določi usodo. Zato današnji prebujeni človek  počasi spreminja svoje mišljenje. Počasi opušča že stoletja ukoreninjene predsodke, pravila in svoj pogled na tisto duhovno področje, ki presega omejeni človeški razum in ki mu pravimo nadčutno miselno področje.
Danes se vse bolj zaveda edino resnične stvarnosti, ki priteka z nezavednih področij njegove duhovne dejavnosti in ki se mu razodeva v obliki idej, razodetij, spoznanj, navdihov in neposrednega vodstva in oblikovanja njegovega življenja.

Daniel Goleman Gonilna sila dobrega: Dalajlamova vizija za naš svet:
Da bi preživeli, moramo seveda prepoznati, kaj gre narobe. A da bi dobro uspevali, potrebujemo zvezdo vodnico, ki ji bomo sledili k boljšim možnostim – vnovič moramo zagnati GPS proti bolj optimističnemu jutrišnjemu dnevu. Pri oblikovanju svoje preobrazbene vizije za našo skupno prihodnost dalajlama ne premleva, kaj je šlo narobe, ampak našo pozornost krmari k tistemu, kar bi najbolj ustrezalo našemu svetu.
Naše potovanje se začenja tako, da sprejemamo odgovornost za boljše upravljanje z lastnim umom in čustvi, kar dalajlama imenuje »čustvena higiena«: zmanjšati moramo moč razdiralnih čustev in negovati pozitivnejše načine bivanja.
Tako samoobvladovanje nam omogoča, da bolje izbiramo, negujemo in ukrepamo na osnovi temeljnih človeških vrednot, ki po njegovem tvorijo univerzalno etiko, izvirajočo iz enosti človeštva in jo najbolje izrazimo kot sočutje do vsega.

Pema Chödrön Tri zaobljube: Življenje v negotovosti in spremembah:
Vir fundamentalističnih in dogmatičnih nagnjen je fiksna identiteta – fiksno mnenje, ki ga imamo o sebi kot o dobrih ali slabih, vrednih ali nevrednih, tem ali onem. Sili nas, da si prizadevamo preurediti stvarnost, saj se slednja pogosto razhaja z našimi pogledi. (…)
Namen duhovne poti je sneti masko in odložiti ščit. To občutimo kot krizo, kar tudi je – kriza fiksne identitete. Buda je učil, da je fiksna identiteta vzrok našega trpljenja. Če se zazremo globlje, lahko rečemo, da je pravi vzrok trpljenja nesposobnost, da bi prenašali negotovost – in miselnost, da je popolnoma smiselno in povsem normalno tajiti temeljno netrajnost človeškosti. 

Bodite obveščeni!

Prijavite se na E-noviceZmenek s knjigo.

torek, 26. april 2016



Vinko Möderndorfer
treba je vedeti
27. april



treba je vedeti
da so velike odločitve stvar velikih ljudi
treba je vedeti
da je težko zatajiti življenje
se posloviti od želja
mladosti
ljubic
in postaviti na kocko
najdragocenejše
najlepše

treba je vedeti
in ne pozabiti
da so odločitve in odločitve
da človek težko premaguje
svojo lastno sebičnost
sebičnost udobja
sebičnost edinega življenja

treba je vedeti
in nikoli pozabiti
da so nekateri zmrzovali
pod smrekami
žrli koreninice
in s svojimi telesi greli
puškine cevi

treba je vedeti
da so nekateri drugi
metali karte v toplih kasarnah
se ovijali v volnene šale
ko so odhajali na svoje
krvoločne pohode
za tujce
za boga
in zoper brate

treba je vedeti
da je izdajstvo
najbolj zavrženo
najbolj na dnu
v najbolj zadnjem krogu
in da ga ne zaceli
noben čas


treba je vedeti
in nikoli pozabiti
da so odločitve in odločitve
in da je težko dati življenje
za tako abstraktno stvar
kot je domovina
država
narod

in da so to
nekateri
storili
brez pomišljanja
in z odprtim srcem

to je treba vedeti
to je treba vedeti
in nikoli pozabiti



sobota, 23. april 2016

Hospickafe

26.04.16 ob 18:00 - 19:00 - Knjigarna in papirnica Konzorcij
V našo družbo vabimo osebe, ki so izgubile bližnje, ljudi z lastno izkušnjo minljivosti in vse tiste, ki bi želeli prisluhniti izkušnjam in se v pogovoru notranje obogatiti.
Hospickafe
»Podarimo življenje dnevom in ne dneve življenju«
Hospickafe je neformalen družabni dogodek, na katerem se v varnem vzdušju dvajsetletne tradicije Slovenskega društva hospic, ki skrbi za umirajoče in njihove svojce, pogovarjamo o minljivosti. Delimo izkušnje spremljanja hudo bolnih, pričujemo o  smrti, govorimo o procesu žalovanju ob izgubi bližnjega. Vse to s spoštovanjem in ranljivostjo ob zgodbah žalosti, bolečine in strahu, razočaranj, občutkov krivde in odpuščanja. Sebi in drugim temo smrti pomagamo udomačiti, skušamo jo detabuizirati.
Pogovor o DOTIKU bo ob koordinatorki oskrbe Slovenskega društva hospicTatjani Horvat, dipl. med. sestri, in družinski zdravnici Janji Ahčin, ki je članica društva hospic že dvajset let, usmerjala prostovoljka Manca Košir. V goste je povabila Boštjana Trtnika, družinskega terapevta, ki bo govoril o dotiku na podlagi izkušenj s postavitvijo družin, kjer se srečuje z mnogimi trpečimi in žalujočimi.
Razmišljanja bo navdihovala knjiga nemškega filozofa Wilhelma SchmidaUmirjenost: Kaj s starostjo pridobimo?.
Hospickafe vsak četrti torek v mesecu organizirata Slovensko društvo hospic in knjigarna Konzorcij.
Prijazno vabljeni k odpiranju srca in pričevanju o svojih izkušnjah!

Bodite obveščeni!

Prijavite se na E-noviceZmenek s knjigo.

sobota, 16. april 2016

NI ENOSTAVNO IMETI PREPROSTEGA ŽIVLJENJA


"Končno plačilo za negotovost je pri alpinizmu življenje", je rekel v intervjuju z gornjim naslovom (Sobotna priloga, 16. april 2016) alpinist MARKO PREZELJ. Bolj ko sem brala njegovo razmišljanje o alpinizmu, bolj se mi je zdelo, da govori pravzaprav o življenju. Človeškem življenju nas vseh, ki želimo bivati zavestno. Pomeni vzeti nase negotovost bivanja. Končno plačilo za tako naravnanost je življenje.

Na vprašanje Mihe Pribošiča, kako ravna v steni brez varovanja, kako lahko takrat ve, da se oprimek ne bo izpulil, je Marko Prezelj odgovoril: "Dimenzija nezavednega, ne da bi o okolici premišljeval, je v alpinizmu lahko zelo intenzivna." Tudi v življenju, tudi! Saj delujemo večino časa iz nezavednega in ne po racionalnih pretehtanih odločitvah. In kako aktivira alpinist te sposobnosti? Kot zavedajoči, prebujeni ljudje: "V hribih so najbolj nevarna pričakovanja, tako do sebe kot do okolice. Če plezaš, da bo izpolnil pričakovanja, si v nevarnosti. Bolj ko si sproščen, bolj si učinkovit." Kot v vsakdanjem življenju, enako. Pred mnogimi leti sem napisala kolumn z naslovom Peklenskji ples pričakovanj, v kateri sem ugotavljala enako. Je polno, radostno bivanje podobno alpinizmu?

Pri vzponih, ki se jih loti z lepo mero negotovosti, je rekel alpinist, in pravim potnica življenja, "pride do premikov, ki se jih drugače ne da zblefirati." Ko ni signala v gorah, ko nima dostopa do vsakodnevne vremenske napovedi, takrat Marko Prezelj aktivira opazovanje narave, inuiucijo. "In naenkrat se počutim bolj svobodnega", pravi. In jaz ugasnem telefon, zaprem računalnik kar sredi svoje delovne sobe. In se že počutim bolj svobodno ...

"Ali stanje uma iz gora prenašate v vsakdanje življenje", ga vpraša Miha, in Marko Prezelj odgovori: "Saj na koncu gre tako ali tako samo za ODNOSE, nič drugega ne ostane." Ja, za odnose gre v našem življenju, ti so najpomembnejši vse do naše smrti in najbrž še po njej, hehe ...

In še: V reviji Alpinist je pred časom zapisal, da je njegovo zadnje vprašanje, na katero še vedno išče odgovor, kaj je uspeh, zdaj je na to vprašanje odgovoril: "Vedno bolj sem prepričan, da je odgovor preprosto življenje. Da si stvari poenostaviš." In poudaril je: "Ni enostavno imeti preprostega življenja!"
Hura za preprosto življenje, vsak dan pozdravim dan in zvečer pred spanjem ponovim: "Hvala za preprosto življenje."

In se strinjam z Markom Prezljem, ki zaključi pogovor z ugotovitvijo, da se bomo morali zavestno odpovedati poplavi dobrin: "Vzeti si bomo morali privilegij, da rečemo NE. Tudi za ceno tega, da delujemo kot bedaki, če rečemo NE na primer telefonu."

sobota, 09. april 2016

KAKO ŽELIMO ŽIVETI STAROST IN MINEVANJE?
Sreda, 13. 4. ob 18.00 v Klubu CD

Potrebujemo ljudi, ki premorejo toliko inteligence in sočutja za razmislek o problematiki, povezani s staranjem prebivalstva.

Kakšno starost si želimo zase? Bomo lahko uživali v znanem okolju, vonjih in obkroženi s svojimi predmeti in ljudmi ali bomo nemočni gledali v neznane oči in se prepuščali njihovim dotikom? Koliko medicine naj bo na koncu naše poti? Je varnost res edino, kar si želimo v svoji starosti?

O  staranju in minevanju v Sloveniji se bodo z moderatorko  Manco Košir pogovarjali profesorica Fakultete za socialno delo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, strokovnjakinja za paliativo Urška Lunder, dr. med,  Renata Roban, predsednica Slovenskega društva hospic, dr. Vili Kovač, strokovni direktor Onkološkega inštituta, dr. Božidar Voljč, predsednik komisije za medicinsko etiko, in dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike.

Živimo dlje in bolje kot kadarkoli prej. Hkrati pa je znanstveni napredek staranje in umiranje preoblikoval v medicinski kategoriji, pri katerih imajo glavno vlogo profesionalni zdravstveni delavci. Še pol stoletja nazaj je večina ljudi umrla doma, v domačem okolju in med znanimi, ljubimi osebami. Danes je doživljanje visoke starosti in umiranja premaknjeno v bolnišnice in domove za starejše.

Kot minljiva, umrljiva bitja se moramo spopadati z omejitvami, ki nam jih postavljajo telesna zgradba, naši geni, celice, tkivo. Zmogljivosti sodobne znanosti so temeljito predrugačile človeško življenje. Sodobna medicina nam je sicer dala neverjetno moč, da se upiramo tem omejitvam; vse bolj premaguje bolezni in kljubuje smrti. Toda ko je slovo neizogibno, je neredko oropano človečnosti, ker nam gre bolj za trajanje življenj kot za  kakovost. Ugledni ameriški kirurg in pisatelj Atul Gawande v izjemnem delu Minljivost obravnava starost, ki smo jo v sodobni družbi uspešno potisnili v domeno medicine in bolnišnic, čeprav še zdaleč ni bolezensko, ampak naravno stanje.
Staranje nam predstavi z vidika starejših, osredotoča se na njihova občutenja in želje. Na podlagi lastnih izkušenj, zgodb iz domačega in profesionalnega okolja, razmišlja o tem, kako sprejemati staranje in kaj je treba spremeniti v naši miselnosti ter socialnem in zdravstvenem sistemu, da bi se življenje izteklo kar se da kakovostno, mirno in dostojanstveno. Poudarja velik pomen paliativne in hospic oskrbe, ki sta vse bolj dejavni tudi na Slovenskem. Vodilo Slovenskega društva hospic je namreč enako Gawandovemu pogledu: »Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju.«


Lepo vabljeni!





četrtek, 07. april 2016

PESMI O SEDMIH GLAVNIH GREHIH

Iztekel se je ciklus televizijskih oddaj o sedmih glavnih grehih, nekoč poimenovanih smrtni grehi. Vsaka oddaja se je začela s pesmijo, v kateri sem strnila bistvo posameznega greha in pomanjkanje v duši, ki ga poganja. Ponujam v branje in še kdaj v razmislek.


NAPUH

Jaz vem.
Jaz znam.
Jaz to naredim najbolje sam.
Tako širi svoja krila napuh
in leze vame, vate.
Napihne do neba,
a ne more skriti drobnega, trepetajočega srca,
ki ne biva pristno.


POHLEP

Imeti. Imeti še več.
Imeti brezmejno.
Denarja, hiš in zlatih zidakov.
Brez edinega pomembnega vprašanja:
Kako, le kako samo biti?

Samo biti in ljubiti.

POHOTA

Raste in se dviga,
si jemlje, podreja,
želi potešitve.

Si vzame, upade, ko dobi.
Potešitev hipna se zgodi.

Potem že nova želja,
nova nabreklost, večnost brez potešenja.

Praznina neizpolnjenosti.


JEZA

Kaj mi je storil, kako si je drznil?
Jeza pólje v žilah in stisnjenih pesteh.

Pest udari, beseda zareže.
Drugi omahne in jaz se zgrudi vase,
ko prepozna, da za jezo domuje
globoka tiha žalost njegovega srca.


POŽREŠNOST

Kako nahranit svojo ranjenost,
potešiti samost v duši?
Jej!
Pojej še več, nasiti se do onemoglosti:
jedi, podob, stvari.
Požrešnost se reži, spet je zmagovalka.

Srce drhti, nepotešeno,
utišano pod kupom smeti.


ZAVIST

Ona misli, d a je lepša,
da obvlada, se ji zdi.
Trapa!
Domišljavec dviga glavo,
ker več zasluži in spet nov avto poseduje.
In jaz?
Prekašam njo, od njega boljši sem.
Naj zelenijo od zavisti vsi,
le naj tli ta greh v njih,
le naj!

LENOBA

Čemu bi vstal,
nabral darov za polnost dneva?
Čemu garal za zavesti dvig?

Udobje greje lene ude,
kosti skeli ta pot v nič.









sobota, 02. april 2016

Čajanka z Manco Košir, Konzorcij, torek, 5. aprila, ob 18. uri


Aprilska čajanka bo posvečena premišljevanju o naših čustvih, odnosih in osebni rasti, pa o življenjskih zgodbah na poti psihoterapije. O tem se bo Manca Košir pogovarjala z gostoma -- psihoterapevtoma dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič in Izidorjem Gašperlinom, katerega knjigo ČUTIM, TOREJ SEM bomo obravnavali. Prvič v slovenskem jeziku lahko beremo priznanega terapevta -- pisatelja Irvina D. Yaloma in njegovo najbolj znano delo RABELJ LJUBEZNI in druge psihoterapevtske zgodbe, o kateri bo tudi tekla beseda.

Odlomka za pokušino.

Izidor Gašperlin ČUTIM, TOREJ SEM:  Če smo v stiku s svojim telesom in občutki v njem ter jih pravilno razvozlamo, je skoraj vse jasno. Kje smo in kam moramo. (…) Kadar ne maramo neprijetnih občutkov in smo preleni, da bi odpravili vzrok zanje – se raje odklopimo. Naša domišljija pri tem res nima omejitev. Televizija, alkohol, droge, deloholizem, internet …
         Drugi uberejo nasprotno taktiko. Namesto odklopa izberejo delovanje na najvišjih obratih. Adrenalinski športi, fitnes, maraton, triatlon … Cilj je jasen. S hormonsko poplavo utopiti neprijetne občutke. Ali do konca izmučiti telo, ki si drzne opozarjati na naše potrebe in težave. Izmučeno do konca in še čez – utihne. Bolečine v sklepih in mišicah preglasijo vse druge občutke. Zadovoljstvo nad doseženim velikim ciljem je obliž na rane skromnih, majhnih in tihih neizpolnjenih ciljev. Kar žal ne pomeni, da so za nas kaj manj pomembni.


Irvin D. Yalom RABELJ LJUBEZNI in druge psihoterapevtske zgodbe: Ugotovil sem, da so štiri danosti še posebej pomembne za psihoterapijo: neizogibnost smrti za vsakega izmed nas in za ljudi, ki jih imamo radi; svoboda, da s svojim življenjem naredimo to, kar hočemo;  naša ultimativna osamljenost; in, za konec, manko kakršnegakoli očitnega pomena ali smisla življenja. Naj se te danosti zdijo še tako grozljive, vsebujejo zrna modrosti in odrešitve. Upam, da mi bo v teh desetih psihoterapevtskih zgodbah uspelo dokazati, da se človek lahko sooči z resnicami svojega obstoja in izkoristi njihovo moč, da bi dosegel osebno rast in spremembe.


Pridite, da bomo skupaj gledali v najbolj pomembno smer – vase. Ob čaju, piškotih in v družbi toplih ljudi, ki v Konzorciju vsak prvi torek v mesecu tvorimo posebno skupnost odprtih src in iskrivih oči.








ponedeljek, 21. marec 2016

Manca Košir neobjavljen intervju  iz leta 1971 zdaj objavljen v Mladini 9, 4.3.2016

Milovan Đilas

Zakaj je bil razpad Jugoslavije nekaj, kar ni presenetilo komunistov. In zakaj se je vedelo, da je naslednja faza nacionalizem narodov Jugoslavije.

Neobjavljeni intervju iz leta 1971
Milovan Đilas v 70-ih Milovan Đilas v 70-ih  © Profimedia
Ali Jugoslavija razpada?
Ne razpada Jugoslavija, razpadajo strukture, ki so nastale med vojno. Te avtoritarne strukture nas vodijo v krizo. Jugoslavija ni isto kot te strukture in nikoli ni bila. Obstajala je že pred vojno. Treba bi bilo ustanoviti še tretjo Jugoslavijo, toda za zdaj še ni gibanja, ki bi bilo tega sposobno.

Kako si predstavljate novo Jugoslavijo?
Morala bi biti konfederacija z zagotovljenimi vsemi državljanskimi svoboščinami. Še bolj bi bilo treba poudariti nacionalne značilnosti …

Je Zveza komunistov v krizi?
Komunistično gibanje je propadlo in razpada tudi Zveza komunistov. Toda partija je še vedno dovolj močna, da ohranja avtoritarni režim. Pri nas je nacionalizem zelo hvaležna tema.

Menite, da bi večstrankarska ureditev rešila Jugoslavijo?
Sprva bi bil še nujen avtoritarni režim, vendar precej bolj demokratičen in svobodnejši kot zdaj, šele potem bi se lahko odločili za večstrankarsko ureditev.

Kaj mislite o hrvaškem vprašanju?
Hrvaški nacionalizem bodo zatrli, vendar ga ne bodo uničili. Za to bo poskrbel partijski centralizem. Hrvati imajo možnosti, da dosežejo enakopravnost, ne pa tudi odcepitve. V Srbiji se nacionalizem ne bo razvil, razen kot obrobni pojav, ker je jugoslovanstvo oblika srbskega nacionalizma. Kriza ureditve je akutna že nekaj let in bo trajala še dolgo. V Jugoslaviji se stvari razvijajo zelo dobro, vendar tudi zelo nevarno, ker se v državi pojavljajo mračne sile, poleg tega narašča zunanja nevarnost. Gnila ni celotna ureditev, gnile so partijsko-ideološke in politične strukture. Družba v celoti ni gnila, dinamizem gospodarstva in kulture je zdrav. Čeprav je gospodarstvo v kaotičnem stanju, to ne pomeni, da se ne razvija. Vsaka reforma mora izhajati iz spreminjanja odnosov v neki družbi, ne iz želje po rušenju.

Mar to pomeni, da nasprotujete nasilju?
Iz celotnega razpoloženja v naši družbi je razbrati odklanjanje nasilja, telesnega nasilja ni, duhovno nasilje pa je od nekdaj sodilo k politiki. Vse demonstracije pri nas potekajo brez nasilnih dejanj. V avtoritarnih strukturah je revolucionarno, če si demokrat. Vse drugo je napak.

Kaj menite o položaju Jugoslavije v svetu?
Naša zunanja politika bi morala biti nevtralna, gospodarstvo pa bi se moralo vključiti v svetovno gospodarstvo. Sodelovanje v svetovni politiki bi bilo treba čim bolj omejiti. Čemu vse te svetovne konference, če se, kadar gre za kaj odločilnega, nihče ne ozira na nas? Vse naše zunanjepolitične poteze so zgolj zapravljanje denarja.

Manca Košir v 70-ih Manca Košir v 70-ih   © Ivan Balić

Kako bi definirali demokracijo v »tretji Jugoslaviji«?
Če je država Jugoslavija en krog, tisto, kar je prinesla revolucija, pa drugi, jima je zdaj treba dodati še tretji krog – izboljšati je treba splošne življenjske razmere, zagotoviti večjo enakopravnost narodov in višjo raven državljanskih svoboščin. Poleg pojma demokracije je treba pojasniti še nekatere druge pojme. Na primer, nihče ne ve, kaj je to družbena lastnina. Megla! Nihče ni definiral niti tega, kaj je socializem.

Povejte, kaj je za vas socializem.
Nacionalizirana lastnina ni socializem. Čeprav socializem brez nacionalizacije lastnine ni mogoč. Tako kot ne brez pravic posameznika. Mali zasebni sektor ni v nasprotju s socializmom, če bi bil zagotovljen družbeni nadzor. Socializem je stalni proces boja za pravično razdelitev gmotnih in vseh drugih dobrin v družbi. Socializem bo udejanjen, ko o njem ne bomo več govorili. Ves svet gre v socializem, samo po različnih poteh. Že danes je na primer v Veliki Britaniji več socializma kot v SZ.

SZDL?
SZDL ne obstaja. To je »reprezentativno«, napitničarsko politično pevsko društvo. Nobenega vpliva nima.

Kakšni so razlogi za krizo partije?
Naša partija oscilira med dvema linijama. Med jugoslovansko prakso in abstraktno internacionalistično ideologijo, ki smo jo podedovali od Kominterne. Partija je preživela tri velike krize. Prvo leta 1948, to je bila kriza internacionalizma. Tedaj smo prišli do ugotovitve, da je Jugoslavija pomembnejša od vsega drugega.
Drugo krizo je prinesel VI. kongres, moj primer. To je bil začetek krize ideologije ali zavesti, kar je v komunizmu isto. Tretjo krizo je povzročila odstavitev Rankovića. Takrat je bilo konec politične policije v vlogi varuha ideologije. Politična policija je ostala in mora ostati, toda propadla je ideologija, ki jo je ta policija varovala.
Četrta kriza je današnja. To je državna kriza, kriza strukture.

Mislite, da je izhod iz krize partije mogoč?
Za partijo ni rešitve. Ker bi bilo nujno preoblikovanje temeljnih idej, to pa potem ne bi bila več partija. Danes še vedno vlada tipična partijska birokracija, ki se zmeraj narobe odzove, grozi z aretacijami, zaostrovanjem »ideološkega boja« …
Hrvaški nacionalizem ima tudi pozitiven učinek, razbil je monolitnost partije in posledica tega je duhovna osvoboditev.

Katero od jugoslovanskih političnih osebnosti cenite?
Kavčič je bil prvi moderni državnik v Jugoslaviji: pameten, racionalen duh, ne pa ideološki mistik. Veliko je naredil za Slovenijo, pa tudi za Jugoslavijo.

Kaj menite o »novi levici«?
Ne verjamem vanjo. Zmedena je in brez izvirnih idej. Kot je dejal Leszek Kołakowski, je to »film, katerega konec že poznamo«.



četrtek, 17. marec 2016

Slovensko društvo hospic in knjigarna Konzorcij vabita vsak četrti torekv mesecu v knjigarno Konzorcij na druženje

Hospickafe 
»Podarimo življenje dnevom in ne dneve življenju«

  
  
Hospickafe je neformalen družabni dogodek, na katerem se v varnem vzdušju dvajsetletne tradicije Slovenskega društva hospic, ki skrbi za umirajoče in njihove svojce, pogovarjamo o minljivosti. Delimo izkušnje spremljanja hudo bolnih, pričujemo o smrti, govorimo o procesu žalovanju ob izgubi bližnjega. 

Vse to s spoštovanjem in ranljivostjo ob zgodbah žalosti, bolečine in strahu, razočaranj, občutkov krivde in odpuščanja. 

Sebi in drugim temo smrti pomagamo udomačiti, skušamo jo detabuizirati. 

V našo družbo zato vabimo osebe, ki so izgubile bližnje, ljudi z lastno izkušnjo minljivosti in vse tiste, ki bi želeli prisluhniti izkušnjam in se v pogovoru notranje obogatiti.

Drugi Hospickafe bo v torek, 22. marca 2016, ob 18. uri knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. 

  
Pogovor o žalovanju bo ob vodji programa Spremljanje na domuMojci Pavšič in vodji Kluba žalujočihDamjani Čampa usmerjala prostovoljka Slovenskega društva hospic Manca Košir

V goste so povabile Zdravka Mačka-- njegovo ženo je do zadnjega izdiha spremljal hospic – in igralca Borisa Cavazzo, ki pričuje o ustvarjalnem življenju kljub težkim izgubam.

Razmišljanje bo navdihovala knjiga filozofa, teologa in ekonomista, patraAnselma GrünaŽivi zdaj! O sreči staranja.

Prijazno vabljeni k odpiranju srca in pričevanju o svojih izkušnjah!

Bodite